petek, 19. februar 2010

Toast

Živo zelene nogavice. V odtenku jopice. Kakšna je pravzaprav travnato zelena?

Po napadu smeha sem šele sposobna citirati nekaj takšnega: "Tisti, ki so izpit opravili v prvo, so bili najboljši v bočnem parkiranju in speljevanju v hrib."
Moje bočno parkiranje z malce navigacije je res pro. Manjše število centimetrov od stene.
Speljevanje v hrib je pa tudi vrlina, ki sicer nima ravno blagodejnega učinka na ostale sopotnike.
Ampak vseeno me pobira od smeha. Pa pravzaprav sploh ne vem zakaj.

Posnete literature je pri 16. poglavju zmanjkalo. Ti šmentana reč.
Poleg tega pojma nimam zakaj se gre v knjigi. Nekoga, za katerega niti imena nevem, so zaradi nečesa vrgli ven s šole in se je odločil nekam iti. Mislim, da v New York, kjer med potjo sreča mamo nekega sošolca in imata debato. In potem je tam sredi noči klical ljudi, najel prostitutku s katero se je hotel le pogovarjati ter z nuno razpravljal o Romeu in Juliji. In še nek tip je katerega osebna higiena je na minimumu.
Nekako se mi zdi, da dela konkurenco Kovačiču.
Pri porfoliji moram narediti še začetno stran in izbrati nekaj fotografij. Ter jo posodobiti v personalno mapo.
Slovenščina pa je sicer na seznamu opravil, ampak čisto "prehitro" obupam, ko se lotim.
Poleg tega pa je za nas konec počitnic, medtem, ko jih drugi ravno začenjajo. Joj.

Moj zajtrk in moja večerja sta bila naključno enaka. Toast ter jagodni slim&vital. Imam obdobje obožavanja toastov. Včeraj ali predvčerajšnim so bili vodilni na tej "lestvici" pudingi.

Safri Duo - Played A Live

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...