Nekaj čudnega se godi. Trenutno se zdi, da je v zadnjih dneh polovica vseh zmag mojih.
Nenavadno.
Čeprav sem grozno nerodna. Nepazljiva. Se sreča očitno še vedno poskuša držati na moji strani.
Danes nadaljujem s statističnimi podatki. Dve zmagi Catana. Od treh. Ena zmaga remija v dveh igrah. Skratka. Pestro.
Sploh za takšen božičen dan. Ali kakorkoli že je.
Važno, da sem prišla do biftka za zajtrk. Tatarski na popečenem kruhu.
Za kosilo pa je sledila lazanja. Pred in po tem pa obilica igranja. Družinskega igranja.
Vse dokler nismo naredili krajšega ovinka do mame in ata. Poskusili še njuno potico. Se smejali mojemu bratrancu, ki je zabaval psa. Ali pa je pes zabaval njega. V katerikoli smeri, mi smo se smejali. Na ves glas. Mali je posrečen.
Kar se pa tiče filmov. Na televiziji je bila risnka, ki jo obožujem. To smo že razčistili. Prvi sneg ozrioma The First Snow of Winter. V neki čudni sinhnorizaciji na Minimax-u. V originalu je račka Sean in pižmovka Voley. Ko se je risanka vrtela na RTV, je bila račka Jošt in pižmovka Pižem. Tukaj pa je račka Samo in pižmovka Vinko. V prvi fazi sem umrla od smeha, v drugi fazi pa sem se glasno razburila čez vse.
Ampak konec koncev, risanka je v vsakem primeru blazno simpatična.
Na televizijskem sporedu se je danes znašel tudi poljski božični film. Listy do M. Pisma sv. Nikolaju. Kar se je znašlo na moji listi - oglej si božični film. Ampak sem mislila, da bom to pogledala v miru. V dobri družbi. Ob lučkah na smrekci in toplem napitku v rokah.
Malce sem se zmotila. Bil je ujet le zadnji del. V zelo slabem signalu, kjer je slika ves čas preskakovala in delala probleme.
Kar pa sem dejansko pogledala pa je bil Love Actually. V resnici ne vem, če sem ta film že gledala. Ampak, če primerjamo s poljskim - je zelo podobna zadevščina. Več zgodb, okoli božiča, samo jezik je drug. Kako, da tega še nisem gledala? Ne vem. Po pravici, ne vem.
Nenavadno.
Čeprav sem grozno nerodna. Nepazljiva. Se sreča očitno še vedno poskuša držati na moji strani.
Danes nadaljujem s statističnimi podatki. Dve zmagi Catana. Od treh. Ena zmaga remija v dveh igrah. Skratka. Pestro.
Sploh za takšen božičen dan. Ali kakorkoli že je.
Važno, da sem prišla do biftka za zajtrk. Tatarski na popečenem kruhu.
Za kosilo pa je sledila lazanja. Pred in po tem pa obilica igranja. Družinskega igranja.
Vse dokler nismo naredili krajšega ovinka do mame in ata. Poskusili še njuno potico. Se smejali mojemu bratrancu, ki je zabaval psa. Ali pa je pes zabaval njega. V katerikoli smeri, mi smo se smejali. Na ves glas. Mali je posrečen.
Kar se pa tiče filmov. Na televiziji je bila risnka, ki jo obožujem. To smo že razčistili. Prvi sneg ozrioma The First Snow of Winter. V neki čudni sinhnorizaciji na Minimax-u. V originalu je račka Sean in pižmovka Voley. Ko se je risanka vrtela na RTV, je bila račka Jošt in pižmovka Pižem. Tukaj pa je račka Samo in pižmovka Vinko. V prvi fazi sem umrla od smeha, v drugi fazi pa sem se glasno razburila čez vse.
Ampak konec koncev, risanka je v vsakem primeru blazno simpatična.
Na televizijskem sporedu se je danes znašel tudi poljski božični film. Listy do M. Pisma sv. Nikolaju. Kar se je znašlo na moji listi - oglej si božični film. Ampak sem mislila, da bom to pogledala v miru. V dobri družbi. Ob lučkah na smrekci in toplem napitku v rokah.
Malce sem se zmotila. Bil je ujet le zadnji del. V zelo slabem signalu, kjer je slika ves čas preskakovala in delala probleme.
Kar pa sem dejansko pogledala pa je bil Love Actually. V resnici ne vem, če sem ta film že gledala. Ampak, če primerjamo s poljskim - je zelo podobna zadevščina. Več zgodb, okoli božiča, samo jezik je drug. Kako, da tega še nisem gledala? Ne vem. Po pravici, ne vem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar