torek, 18. december 2012

Labod sredi polja

Zjutraj zmečeš skupaj šest slik za tri različne tipografije. Predvsem iz razloga, ker se ti prejšnji večer, ali pretekle dni, tega ni dalo početi in je jutro ravno pravi čas.
Čeprav se ti vse skupaj zdi popolnoma enostavno, se kmalu izkaže za precej ne nedolžno stvar. Hitro se ujameš v ritem obupanosti in premajhnih fotografij. Sem pa med postopokom iskanja v ozadju vrtela zadnje dele serij. No, nekateri so bili dobesedno zadnji deli, drugi samo najnovejši.
Gossip Girl se je končala. Tako končala končala. Končno.
Sedaj vemo, kdo je opravljivka. Vemo motiv, ki se je sicer razkrival v zadnjih dnevih pa tudi glas Kristen Bell dobi sliko. Zanimivo.
Na splošno sem zadovoljna z zaključkom in zadnjim delom. Res. Očitno ne morem nehati gledati serije, ki dolgo niso več zanimive. V primeru, da vem, da še vedno izhaja, nekako najdem čas za ogled novih delov. Čeprav bom morda vedno znova in znova razočarana in polna začudenja nad seboj - zakaj to še vedno počnem.

Po dolgem času sem spet padla v anglešino. Američani so skoraj čisto izginili iz mojega življenja, ker mi preprosto ne znese več. Pa še nimam več navdušenja. Morda sem si malce bolj ustvarila mnenje o določenih stvareh in tako sledi zanimiva debata, ko vsaka poskuša zagovarjati svoja stališča in se prav zanimivo odvija vse skupaj. Na koncu pa je čas tisti, ki me preganja. Ta čas.

V pregled sem dala zjutraj nabrane slike. Izvedela, da smo dobili ocene za izpit. In imela konzervasto vožnjo od Hofra do Metelkove. Zabavno.
Predavanja o 33 knjigah me niso navdušila. Precej nasprotno. Menda smo bili vsi precej nastrojeni ob koncu. Skupina ljudi se obsede z enim 'umetnikom' in po njem kopira knjige. Dobesedno ali se zgolj zgledujejo. Skratka to izgleda tako, da najdeš na netu nekaj slik, jih daš v knjigo, jo natisneš in prodajaš. Kam je šla umetnost?
Fucked.

Neon Trees - Everybody Talks


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...