nedelja, 2. december 2012

Nekateri so za vroče

Ta december mi je veliko bolj všeč. Začel se je precej bolj obetavno.
V smislu, da sem se kot mali pujsek najdela pri mami na kosilu, ker je bilo vse tako slastno dobro in nisem mogla nehati in imam jutri post. Verjetno, ker je želodec nabasan do zadnjega kotička. Še vedno.
Vsem sem razlagala, da bom prišla na svoj račun z praženim krompirjem. In tudi sem.
Potem pa je bilo po dveh vrstah mesa, krompirju in fili na vrsti še cela četa sladic.
Začelo se je s kremšnitami. Potem so se prikazali še krofi in najboljše pecivo.
Začela in končala sem s kremšnitami. Za ostalo preprosto ni bilo več prostora. Tudi rezervnega ne.
Pujski mali. Takole začenjamo december.

Sugar - Nekateri so za vroče.
Po "vseh teh letih" mi je končno uspelo. In prav vesela sem, da sem končno videla ta mjuzikal, ker je preprosto dober. Verjetno nihče drug ne bi znal tako dobro odigrati vloge Daphne kot jo to zna Uroš Smolej. Dvorana je bila polna in cel čas v smehu. Složno. Skupaj s poudarki ene deklice, ki se je tako iz srca zasmejala, da smo potem vsi pogledovali en k drugemu in se nasmihali.
Ni čudno, da so vse predstave še vedno razprodane. Dve uri in dvajset dobrega mjuzikla. Vključeno z luštno scenografijo. Prav všeč mi je bil celoten koncept - tako oblikovano kot tudi samo menjavanje, postavitev scen.
Skratka, same pohvale.

Potem pa sva na poti do doma naredila še en manjši ovinek. Ampak ure so se hitro spremenile v minute.
Amore mio ure grejo mimo in tukaj sva ne čakajva na zimo. Mogoče enkrat ali vse do konca, ljubila bova se dokler bo dosti sonca.(Jan Plestenjak - Amore mio)

Nina Pušlar, Gal Gjurin in Elda Viler - Nariši nov dan


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...