mood: dobro
Jaz imam tako prekleto srečo. Če si želim neke stvari obstaja največja možnost, da se to sploh ne bo zgodilo. In to se dogaja znova in znova.
Tako, da sploh nočem imeti nobenih želja več, nobenih pričakovanj. Vedno ostanem potem razočarana.
Izlet v Milano. Propadel.
(sneg)
In tako sem se na koncu znajdla v Celovcu. Ikea.
Dočakala sem moje kosilo - mesne kroglice, krompir (pomfri) z omako in brusničnim jamom. In vse te prekrasne stvari. Imela bi vse. Če bi se dalo.
In tista stanovanja so me spet impresionirala. Sploh tisto za 25 kvadratnih metrov. Imela bi ga. Takoj.
Ko bom kaj opremljala bo večina stvari sigurno iz Ikeje. Ker ta skandinavski stil mi je všeč. Zelo všeč.
In čisto navdušena sem bila, ko sva naleteli na slovensko govorečega prodajalca. Koroškega slovenca. Josef. Povedal nama je njegovo zgodbo, da je živel 4 leta v Ljubljani, drugače pa je iz Celovca. Po mojem je bil nekako vesel, da se je nekdo malo pomenil z njim in ga ni spraševal samo v zvezi s pohištvom.
In tisti kužek je bil tak direktno za objemat. In imeli so slončka, ki je imel sicer žalosten pogled. Pa nilskega konja. Vse te pliške.
Uglavnem bilo je super.
(nazajgrede sem si zaželela mleko s čokolado, ampak ga niso imeli - potem sem dobila kakav, ki pa je bil sicer 20centov dražji)
Na poti nazaj sva imeli enega, ki je na vsakem ovinku dal žmigovec. In enega, ki je zaviral. Celotno pot.
(žalosten pogled)
Razmišljala sem, da bi šli na razstavo na Dunaj. Van Gogh.
Jaz imam tako prekleto srečo. Če si želim neke stvari obstaja največja možnost, da se to sploh ne bo zgodilo. In to se dogaja znova in znova.
Tako, da sploh nočem imeti nobenih želja več, nobenih pričakovanj. Vedno ostanem potem razočarana.
Izlet v Milano. Propadel.
(sneg)In tako sem se na koncu znajdla v Celovcu. Ikea.
Dočakala sem moje kosilo - mesne kroglice, krompir (pomfri) z omako in brusničnim jamom. In vse te prekrasne stvari. Imela bi vse. Če bi se dalo.
In tista stanovanja so me spet impresionirala. Sploh tisto za 25 kvadratnih metrov. Imela bi ga. Takoj.
Ko bom kaj opremljala bo večina stvari sigurno iz Ikeje. Ker ta skandinavski stil mi je všeč. Zelo všeč.
In čisto navdušena sem bila, ko sva naleteli na slovensko govorečega prodajalca. Koroškega slovenca. Josef. Povedal nama je njegovo zgodbo, da je živel 4 leta v Ljubljani, drugače pa je iz Celovca. Po mojem je bil nekako vesel, da se je nekdo malo pomenil z njim in ga ni spraševal samo v zvezi s pohištvom.
In tisti kužek je bil tak direktno za objemat. In imeli so slončka, ki je imel sicer žalosten pogled. Pa nilskega konja. Vse te pliške.
Uglavnem bilo je super.
(nazajgrede sem si zaželela mleko s čokolado, ampak ga niso imeli - potem sem dobila kakav, ki pa je bil sicer 20centov dražji)Na poti nazaj sva imeli enega, ki je na vsakem ovinku dal žmigovec. In enega, ki je zaviral. Celotno pot.
(žalosten pogled)Razmišljala sem, da bi šli na razstavo na Dunaj. Van Gogh.
Texas - Summer Sun
Ni komentarjev:
Objavite komentar