V vsem je nekaj lepega

mood: smeh


Joj, ja.
Ubistvu se mi zdi, da ta vikend, kar traja in traja in ni konca. Ubistvu se že rahlo vleče ampak ni važno.


Jaz optimist, bom naredila revijo v enem vikendu. Ja kje že.
Sploh pa, če pri tem se še učim novega programa.


Mogoče včasih resnično preveč govorim, kaj bom naredila, namesto, da to preprosto storim. Bolje, če bi bila tiho in še malce bolj realistična.


In fino je, da ni ta teden nobenega testa. In da gremo v četrtek v kino, v petek grem pa v Milano na Viscom (in upam da ne pride kaj vmes slučajno).


Ja in danes, ko je bil tako lep dan smo se družinsko spravili ven na sprehod (brez brata). In to seveda izgleda tako, da ubistvu najprej sto let mine preden se moja starša končno opravita vse stvari in se spravita ven. Potem pa Kaja hodi 2-3m za njima čisto zasanjanja in z radovednim pogledom gleda v svet. In se ustavi pri vsaki malenkosti.
Ko končno ugotovita, da me mogoče ni takoj za njima, se ustavita in me počakata, ampak nima kakšnega prevelikega učinka, saj mi zopet interesantna stvar prekriža pot :P


In všeč mi je pesem od Kingstonov - Katarina niza bisere, ker je salsa. In šla bi na salso. Gre kdo z mano?

tam na vogalu ulice, kjer sva se spoznala, na steno sem napisal jaz te rabim moja mala

Eric Clapton - Layla

(aja ima kdo idejo kako objaviti video iz youtuba, če ima v tistem okenčku napisano Embedding disabled by request)