Tisti nadležni listi RICa in ves protokol. Vik in krik, za nič. Še mobitelov ne smemo imeti v istem prostoru.
Ampak dejansko lahko sedaj naredimo kres. Iz Prišlekov, ker Francoski testament zadržim. Prvi maj je prišel prehitro.
Moj razpored serij na današnji playlisti je sledeč: Skrivni dnevnik dekleta na poziv, 90210, Seks v mestu in Ženska džungla. In imam izrecno željo po branju knjige o prvi seriji. In potrebo po učenju umetnostne zgodovine. Ali kaj takega sploh obstaja.
In tisti del, ki je bil pri današnjem eseju, je trenutno izvajan. Potapljam se v svet ob gledanju serij. Zopet sem prišla nazaj na to londonsko vzdušje. Zaplet. Bambi, Bella in Richard/Duncan. Oh, pestro. Ampak imam samo še en del in pol. Groza. Še bi.
Ne ni treba niti pomislit na to, na kaj se navezujejo vsebine teh serij. O jej.
Vedno sem si želela slišati zgodbo Ivice, ali katera nadležna babice že dela reklamo za neke kapsule. Doh.
Norim, ker noben ne zna povezati programov skupaj. In pač, če hočeš iz enega v drugega eksportirat in importirat, se moraš prelomiti na pol. Kaj na pol, na petine, ali pa sedmine.
Okupirala sem očetov računalnik. Ne popravek, okupirala sem vse računalnike v hiši. Dobesedno. Ker se na vsakem najde pomankljivost. Jaz pa imam rok. Oh, ne. Sedaj pa imam še problem.
In moj pogled sega na bogo ovenelo rožo. Ne nisem človek za rože. Upam, da se jutri pobere. Plesen je končno napadena.
Ampak avto sem spravila po klancu navzgor. Brez, da bi priletela v garažo, ki ni več namenjena parkirišču. Poleg dejstva, da avto deluje. Še malo pa bom začela izvajati ples Katherine Heigl v filmu Grda resnica.
Sara Bareilles - Bottle It Up
Ni komentarjev:
Objavite komentar