Črna sreda. Prelomni dan. Protest. Vandalizem. Kakorkoli.
Mogoče pa so vrgli politike pokonci iz njihovih usnjenih, oblazinjenih stolčkov. Sedaj vsaj vedo, česa so mladi sposobni. Dobesedno.
Sicer nismo pričakovali toliko razbitega, toliko uničenega, ampak o mirnem prostestu noben ne bi razpravljal naslednji dan.
Piščalke. Letaki. Rumeni traki. Nalepke.
Veliki oder na Prešernovem trgu.
Nekateri napisi na transparentih, tablah so bili zanimivi.
Slon in sadež. Impro liga. Zaklonišče prepeva. Zablujena generacija. Govori predstavnikov.
Potem pa se vsuje truma študentov in predvsem dijakov do parlamenta. ŠOU se je pobral takoj, ko so v zraku čutili izgrede in so v svoji nemoči poskušali pregnati množico. Zakaj zbrati tako veliko množico in stisniti rep med noge? Resnično od takšnega protesta nič ni bilo in so stvari vzeli v svoje roke. Dobesedno vse, kar jim je prišlo pod roke.
Poleg tega so še nekaj zažgali. Od zadaj sploh ni izgledalo tako grozno, kot smo potem brali na raznih straneh in poslušali po poročilih.
Malo vas je malo vas je pi-čki-ce. To je bilo slišati čez cel dan.
Kitajska. Nekako mi restavracije na splošno niso najbolj priljubljen kraj, ampak kitajska me pa dela nervozno. Čuden vonj in blazno nadležna glasba, ki bi morala delovati sicer pomirjajoče ali nekaj v tej smeri.
Hrustljav piščanec. Pečenega sladoleda se pa izogibam.
Majske igre. Zaključek na Kadelijevi ploščadi.
Hotela sem iti na Tabuje, ki pa jih zaradi predolgo trajajočih petih neznanih in večinoma nezanimivih skupin pred njimi, nisem dočakala. Ampak, Tabu.
Se tolažim z dejstvom, da bo jutri BFM.
Spoznale smo Španca, ki sicer ni bil Carlos in ne gleda telenovel oz. vsaj Esmeralde ni.
Dan je bil precej napet, ampak se je končal klavrno.
Zucchero - Baila Morena
Ni komentarjev:
Objavite komentar