sreda, 6. januar 2010

Beli psički in črn pes

Kajčkonja. Sneg! Ne maram ga. Ker daje občutek čarobnosti, kadar ga nočem. Ker so ceste zasnežene. Ker je mraz. Ker se prime povsod. Ker hitrost omeji na polžjo. Čeprav prekrije nesnago. Gospa z odšekano frizuro. Tema. Spanje na vlaku.
Vedno dobimo angleščino za nadomeščanje. Ne glede na profesorja in njegov predmet poučevanja. Zakaj?
Pri enem izmed naših "najljubših" predmetov, nam začuda ni najedala. Ker je zašla z razlago v neznano.
Tečnost na vrhuncu. Likovna teorija. Naše neznanje. Zabavanje z jabolki. Arabeska. Tako znana beseda, ampak noben ni znal povedati pomena.

Sprehod. Tri punce. Vsaka s svojim psom. Cilj: sankanje.
Vse skupaj je potekalo dokaj neuspešno. Na začetku. Ko so bili psi še polni energije. Enkrat sem tako telebnila po tleh, da se je Urška samo smejala. S celega na nos. Jutri bom po vsej verjetnosti imela takšen muskelfiber, da se bom komaj pobrala s postelje. Napenjala sem res večino vseh mišic v telesu. Še zdaj jih čutim. Obup. Nekako se ne čudim, če sem vsa modričasta, ker se tolikokrat priletela na rit. Ali kam drugam, da je že čudno, da se sploh še lahko premikam.
Zgbljen mobitel. Naša srečanja res niso koristna. Kar se mobitelov tiče. Ampak na poti nazaj smo nanj naletele čisto po ne sreči. Na obrazu se pojavi sreča.
Večino poti je sledilo počivanje v snegu. Ležanje.
Uspelo pa nam je dobiti tudi svojo dozo sankanja. To izgleda nekako tako - ena ostane dol, dve gresta na hrib (praktični razlog, samo 2 lopatki smo imele) in vsi psi za njima. Pripravita se na spust, po možnosti skupaj. Tega pa seveda ovirajo vsi naši kužki, ki z največjim veseljem tečejo navzdol. Kakšen se je popeljal kak meter v naročju.
Prisrčne male zverinice.
Jutri pa v Maribor. Hrestač.

Miley Cyrus - Party In The U.S.A.

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...