torek, 5. januar 2010

Niansa

Zima. Mraz. Zmrznjena.
Črna orhideja.

Ha ha. Ko šala ni več šala. Ko sem dejansko, v resnici vprašana matematiko. In se zgovarjam na dejstvo, da nisem našla vprašanj. Da si nisem pogledala. Da pojma nimam. Ampak z matematiko nimam večjih težav in po samo enem vrženem pogledu osvežim spomin. Na koncu se vse skupaj izkaže za odlično. Ponavadi se ostali zmotijo v enačbi, ampak tokrat mi jo je profesorica narobe povedala. Fantastično, ne?
Mogoče res ne bi smela napisati v beležko, kdaj sprašuje. Sicer pa kaj takšnega ponavadi čutim, ker če se doma dan pred tem spomnim na to dejstvo. Sem pogubljena.

Okrvavljen robček. Okus krvi na počeni ustnici. Prevelik nasmeh. Definitivno. Svetloba. To je meni blazno interesantna stvar. Samo ne kadar profesor razlaga z nadležnim, res nadležnim glasom. Nobena ga ne prenaša. Poleg tega pa naredi razlago takšno, da je celoten smisel ur, le še gretje šolskih stolov. Vse skupaj na koncu zveni precej nesmiselno. Kot "poglejte si to na levi; sončna svetloba prihaja skozi okno". Nič, čisto nič zanimivega. Lanska bivalna je bila saj zabavna in takšna, da je bila pozornost 4 ure velika. Pa še to temo smo že obdelal, na veliko bolj zanimiv način. Ker je znala razložiti. Ta pa niti ne ve kaj dela.

Kakšen romantičen prizor. Še nekaj takih pa bom resno sladkorno fasala. Smeh.
Snežinke, ki se zapletejo v lase.
Ideja o sankanju. Z Ljubljanskega gradu. Smehi. Dobesedno je siva Ljubljana. Še tisto, kar je vidno se izgubi v prostorski perspektivi s svojo nenasičenostjo.
Vlaki danes pretirano trobijo. Včerajšna debata nekoga na vlaku o tem, da bo vsak strojevodja vsaj enkrat v svojem življenju povozil nekoga. Ker obstaja možnost, da bo metanja pod vlake vedno več.

Snežne radosti. Jaz in Ron. Ne vem, kdo je bil bolj omavžan. Tekanje gor in dol po zasneženem vrtu. Plazenje pod grmovjem. Ležanje. Angelčk, ki sva ga sesula. Skrivanje. Napad iz zasede.
Ko sva prišla gor sva oba samo mrknila. No, on je. Sama sem se sesula na kavč.
Čisto ponesreči sem v kombinezonu našla pokrovček od objektiva. Tistega, ki sem ga že lep čas nazaj zgubila. Original. To "rezervo" pa še vedno ne vem kje imam, če ga res nisem kje po poti izgubila. Zadnje čase res precej stvari nekam založim ali pa jih izgubim. Beda.

Harry Potter in kamen modrosti. Bilo je po tv-ju. S stalno razlago. In Rončijem.

Shania Twain - That Don't Impress Me Much

PS. Ta video. Shania pa res ne ve, kdaj je dovolj živalskih vzorcov.

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...