Svet je ravno kot bi ga opazovala skozi črnobela očala. V sivinah. Nasičenost se je porazgubila.
Plesne. Smehi. Zadnja vaja. Izgledalo je vse prej kot skladno. V petkah sem se vrtela. Meni se zdi vse skrajno preprosto.
Ne, nimam sreče. Vedno me skensla(jo).
Tipi so prasci. Težko me še prepričate v nasprotno.
Matematika je s svojo monotonostjo in dolgočasnostjo posrkala še zadnji košček duše iz mene. Res sem samo še hodeči, govoreči in priganjajoči zombi. Brez življenja v sebi.
Amsterdam. Marca.
Michael Bublé - Haven't Met You Yet
Ni komentarjev:
Objavite komentar