ponedeljek, 18. januar 2010

Kavopivka

"I just wanna be... happy".

Zasnežene poti. Zasnežene poti po gozdu. Ozka pot obdana s kupi snega. Sledi kopit. Zasnežen travnik. Svetloba somraka. Prepelpi toni. Ne morem opisati. Mogoče Dalijeve modre barve. Oblaki pa rožnato-marelčni, ampak močni.

Mamica kavopivka. Monakovo. Likarice.
Dokumentarec o Kobilci. Njo pa res občudujem. Kako je vnesla življenje v oči. Njene poteze. Zanimivi barvni odtenki.
Jennifer Love Hewitt ima široke boke. Ni opazka. Samo zanimiva ugotovitev dneva.
Še vedno pa mi je grozljiva uvodna špica Šepetalke duhovom.

Kaj sem odkrila. Katherine Mcphee in RBD imata nekaj skupnega. Ampak razlika je več kot očitna. Connected. Tenerte y Quererte. Zabavno. Še boljše - RBD angleška verzija. Tudi Connected. Aja informacijsko, Dulce Maria in ostali pojejo angleško. Ni izmišljen jezik.
In umiram od smeha. Vidim ubijalske poglede wnb najstnic. I'm so dead.
Bogi otroc. Katere butaste pesmice morajo trpeti. Najprej kliknem na Two voices, one song. Potem pa na TV-ju doni Lumpiji. Sicer pojma nimam kako je v resnici temu naslov.
Na cukru sem danes.
Ženske postajo vse obilnejše. Ali pa noseče.

Vonj po česnu. Gledam risanke. Jeeej. Cesarjeva nova podoba. Moram šibat. Kruta ironija.
Risanke postjajajo vedno bolj ostrih podob. Kaj se je zgodilo s tistimi ljubkimi Disneyevimi obrazi? Kaj? Je laže potegnit ravno črto?

Avatar si zasluži vse pohvale in nagrade. V ta film je bilo vloženega toliko truda in toliko denarja, da si zasluži res najbolše. In čeprav si pred ogledom zelo skeptičen, se po ogledu sprašuješ kako, da si ga šele zdaj gledal in odideš iz kinodvorane z največjim nasmeškom in zasanjanim pogledom.
Scenarij je bila napisan leta 1994, ampak ga James Cameron zaradi pomankanja tehnike še ni posnel. Ustavrjali so ga 10 let in snemali 4. Kraljuje pa na lestvici najdražjih filmov. Noro.

Bangles - Manic Monday

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...