ponedeljek, 4. januar 2010

Sranje v modrih odtenkih

Ne maram teh dni. Ne maram začetkov tedna. Ter dejstva, da moram greti stol v šoli.
Ter poslušati razne pridige in veleumne govore na temo mature, naše prihodnosti in nekaj v smislu "najpomembnejšega leta v našem živlenju". Ne morem. Več.
Kako naj kar nenkrat vem kaj bom. Kaj bom počela. Kaj me veseli. Ker več ko sprašujejo, manj vem. Včasih se mi zdi, da me prav nič na tem svetu ne zanima. Včasih se mi zdi, da je preveč stvari s katerimi bi se ukvarjala. Ampak v resnici pojma nimam.
Zakaj vse naenkrat? Matura. Maturanski ples. Vpis.

Vse troje je stresno. Posledično to pomeni kopičenje maščobe. Salo na trebuhu. Ko so že ravno vsi na nekih dietah. Novoletne zaobljube in podobno. Drugo nima nobenega učinka ker je povezano s prvim. Ljudje pa se potem sprašujejo, zakaj vsako leto umirajo mlajši. Le zakaj? Naš svet nas pelje naravnost v propad, pogubo. Nikamor drugam.

Mučenje z veliko začetnico. Ljudje so tako blazno nadležni, da to ni za verjeti. Bedaste debate. Ne znajo, res ne znajo utihnit. Poleg tega pa imajo še nadležn glas. Pogovori o pravičnosti. Če bi bila bi ta svet že davno propadel. Oh, nadležno.

Miki miška učinek vezalk. Nepričakovano je vse pobelil sneg. No jaz nisem hotela verjeti ob obetavnem jasnem vremenu. Zakaj? Ta začetek šole mi tako blazno ni všeč.
Česa naj se že veselim?

Rihanna - Russian Roulette

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...