petek, 29. januar 2010

Krotilda

Na jutro me je totalno razganjalo. Poleg tega sem pa imela idejo o tem, da bi danes risali. In nisem bila edina. Ker drugače je bil plan prepričati profesorja, da se odpravimo do gospodarca. Sonček, ja. Danes sem pa bila res to. En mali zmešan sonček.


Veliki načrti. Medli spomini. Pojma nisem imela, kaj se je zgodilo med črnino pred očmi in bujenjem na tleh. Sedaj sem slišala. Čeprav pojma nimam o tem. Vem samo, da sem omedlela.
Matilda je pri nas sinonim smrt. Deklca. Lahko je Mojca, ampak ima partizansko ime, ki je enako imenu ene izmed sošolk. Profesor je tako skrivnosten. To naredi risanje naše skupine še bolj zabavno, sploh, če ga ni. Mislim, kadar ne rišemo in se potepamo naokoli s profesorjem. Profesor se zna od srca nasmejati, nekje med tem, ko ga spravljamo v zadrego. Danes je bila zadrega ženino ime. Posledično smo izvedele nekaj o njegovem sinu, Maju, ki ni rojen maja.
Informativa. Dejansko nismo izvedeli nič koristnega in vse skupaj je izgledalo precej klavrno.
Glavna. Joj, pa Sara. Smehi. Tip v beli jakni. S profila.
Važno, da sem totalno srečna, ko ugotovim, da mi ne bo potrebno iti na vlak 14.41, ki ga vedno bolj ne maram. Dobro, da so petki. In to ne kar katera ropotija. Vlak s kupeji. Plus tisti del, ki ima udobne sedeže postavljene v vrstah. Luksuz. Dobesedno. Ta mi je dejansko najbolj pri srcu. Ampak vseeno sem si močno želela, da bi imela slušalke seboj.


Ron in jaz. Po znanih in neznanih poteh. Potikanje po gozdu. Gazenje po snegu. Plezannje po hribu. Fotošutng.


Napotila sem se v knjižnico. Uspeh. Sedaj imam tisto za matematiko. In knjige za mojo seminarsko za maturo. Vsaj za začetek nekaj.

Owl City - Fireflies

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...