Slonim nad pultom in zajemam nutello z veliko žlico. Počasi jo obrnem in čakam, da se zlije nazaj v celoto. To ponovim večkrat. Nisem zares zainteresirana, da bi poskusila malo. Samo opazujem celoten proces. Proces tekoče snovi, ki čisto počasi polzi z žlice.
Današnji dan ni prav nič izgledal, kot da bo tako izzvenel. Saj, ni za res.
Saj ni bil tako melanholično opisan. Bil je fin dan. Kanček prevroč. No, tri kančke prevroč.
Našla sem osebo, ki je bila pripravljena z menoj deliti dogodivščino dneva.
Pač vsak si kdaj pa kdaj zaželi en obisk bolšjaka ob Ljubljanici. Ker so mi vsi izginili z zornega kota, ali pa so se delali, da nimajo časa. Tako, da sem našla osebo kar v domačem okolju in z materjo sva krenili na pot.
Ljubljana je ravno prav blizu in priročno daleč.
Lokacija na kateri se skrivajo senčniki z mizami, ki se šibijo pod predmeti starinske vrednosti, je tako čudovita. V napol senci. V čaru Ljubljanice z promenado radovednežev.
Nisem nič iskala. Nisem gledala za ničemer. Hotela sem se čudit. Hotela sem s prstom kazati na stvari in jih navdušeno komentirati. Vse zavito v paket je bilo super. Kakšne malenkosti, ki bi mi prirasla k srcu pa ni bilo. Ne danes.
Danes sem odplula v svet, daleč proč od resničnega sveta. Po podobah, ki so jih risali odsevi v na videz mirujoči reki.
Podoba jasnega dne, ki se je odsevala na vodni gladini. Tako prikrito, vendar tako jasno.
Izlet z ladjico po Ljubljanici. Še nikoli me ni prešinilo, da bi šla. Ampak danes se je zdel odličen dan za plovbo.
Mestna vožnja. Od tam, kjer se pot začne pri Ljubljanskem dvoru do mostu, po katerem smo se sprehodili marsikateri ponedeljek, ko smo bili na poti na roško. Pa vse do Trnovskega pristana na drugi strani. Kjer se odpre prav nepričakovan svet. Poln malih ladijc, ki nežno lebdijo na vodi.
Z nekaj člani na palubi smo uživali v nežnem vetriču in malce omilili vročino današnjega dne.
Bila je fina stvar, ta vožnja po Ljubljanici.
An Education. Šola za življenje. Film sem imela pripravljen za ogled že dolgo. Pa kar nisem našla časa. Ali pa je bila to volja. Danes pa sem se prilagodila HBO-ju in ga pogledala. In sprašujem se s čim sem odlašala. Film je dober. Film je fin. In mi je blazno všeč.
Prvo ker je angleški. Drugo, ker so izbrali 60ta leta. Tretje, ker se pojavi zanimiva zgodba. O dekletu, ki se je hotela izmotati iz dolgočasnega sistema v katerega so bile vpeta dekleta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar