Pridno zajtrkujem in hodim na malico.
Vmes pa se igram z plastmi in krivuljami. Tako zadnje dni preživljam dopoldneve, ki se zavlečejo malo čez popoldan.
Danes sem dobila še drugo pismo. S šole.
S popolnoma drugačno vsebino kot lani. Ja, natanko leto nazaj sem dobila še tretjo pošto z zavrnitvijo. Ki je na žalost vsebovala "prave" podatke.
Ampak letos je vse drugače. Letos sem šokirana nad dejstvom, da mi je dejansko uspelo. Res.
Še do oktobra, če ne vsaj do drugega tedna, se bom čudila sama sebi. Prav za res.
Z navdušenjem berem knjigo. Izkoriščam vsak trenutek in počasi vrstico za vrstico spoznavam zgodbo. Tisto o Carrie Bradshaw. Dnevniki Carrie Bradshaw.
Nenavadna se mi zdi, ker je človek "spoznal" Carrie kot lik Seksa v mestu. In tukaj se pokaže v popolnoma drugačni luči. Kot druga oseba.
Zelo zanimivo. Poleg tega pa vneto čakam, da se sprosti kakšna knjiga v knjižnici, ki bi jo hotela prebrati. Če ne se bom lotila kaj bolj težkega. Kaj bolj ruskega.
Iz mojega malinovca je nastal pok. Glasen pok. Potem se je dim pokadil iz steklenice. Sledila je reakcija, ko se je vse skupaj spenilo. In tako je šla zaloga domačega malinovca v nič.
Vsi smo še vedno preveč navdušeni nad Fructalovim, da bi menjali okus za domačega.
Ugotovila sem, da obožujem borovnice. No, tega se zavem vsako leto, ko jih pridno zobam skodelico za skodelico.
Najboljše so tiste, ki jih ata in mama dostavita direktno iz Pokljuke.
In lonček je z užitkom pojeden. Pa še malo presenetljivo fotogenične so.
Mogoče pa res obožujem borovnice.
In všeč mi je barva v enem katalogu, ki je imenovana 'blueberry'. Borovnica.
Ni komentarjev:
Objavite komentar