Sprejemni

Pa sem prišla do tega dneva. Jaz sem naredila, svoje. Sedaj morajo ostali določiti in v roke vzeti mojo usodo.
Čeprav se mi zdi, da me je danes spet malo zmedlo.

Saj pravim, bolj kot bi moral vedeti - manj veš.
Kaj bi naredila sam s seboj.

Danes sem se morala prikazati tam, kjer so zbrani faksi, ki niso v centru. Kardeljeva ploščad.
To sem storila tako "zgodaj", da sem komaj gledala v svet. Po tem tednu izčrpavanja sem danes doživela vrh.
Stavba znotraj je presenetljivo skupaj stlačena. In zelena.
Ljudje hitijo in se zdijo neprijazni. Tak grozen občutek sem dobila. Kot, da so nas vsi prezirali.

Če bi seštevala ure, ki sem jih v življenju prečakala, bi ostala presenečena. Tako se je začelo. Danes. In se nadaljevalo skozi ves dan.
Nisem čutila nobenega navala pozitivne energije. Samo strah in nervozo. Nekaj ambicij. Zapakirano v čudovito zunanjost. Ah, oblikovalci.

Energija morskih valov. Prva polovica prve.
Spokojni nočni sprehod. Druga polovica prve.
Festival klasične glasbe. Druga.
Verska nestrpnost. Tretja.
To so bili naslovi podanih nalog. Ne, teme. Skratka, noro. Čeprav izgleda kot nekaj, kar bi se potencialno lahko izcimilo na mojem zelniku.

Podala sem se proti Mercatorju za katerega sem vedela, da obstaja. V tem koncu nisem domača.
Ampak bilo je tako noro vroče. Nič sence. Jaz pa v dolgih hlačah naokoli, kjer sem se skuhala.
Kaj, zjutraj je bilo nenormalno mraz.

Sklep dneva je, da v tem koncu manjka klopc. Nobene ni. Dobesedno nobene nisem videla med potjo. Ne v okolici ekonomske. Ne v okolici VŠD-ja.
Očitno ni posedanje pred faksi ravno priljubljena stvar.

Čakanje. Lahko bi ga delila naokoli, ker ga je bilo na pretek.
Za zagovor sem se načakala dobri dve uri. Pa sem se bolj spredaj na seznam napisala.

Dober/slab 'majhen' oglas.
Olimpija. Yasumasa Morimura.
Logotip ali celostna podoba, ki je družbenokritično ali zgodovinsko zaznamovala.
Koliko piramid je pred Louvrom. Najljubše delo in zakaj.
Portfolia pa je bila samo prelistana. Jaz pa sem se preklala ta teden.

Skratka, še kako mi je odleglo, ko sem bila mimo s tem. Danes je bil bolj kot preizkus nadarjenosti, preizkus psihične vzdržljivosti. Poleg tega pa je čas neopazno bežal mimo in ga je bilo vedno za kanček premalo.

Paramore - Ignorance