V kombinaciji z orehovim štrukeljčkom so bile briljantne.
Dinamičen delavnik.
Leteč. Drveč.
Pasji lajež in pasji zvoki, ki smo se jim vsi čudil. Predno smo pahnili v smeh.
Spotoma sem čakala na občini in se oglasila v novi knjižnici.
Na občini. Jaz se popolnoma nič ne znajdem. Pred tablo z napisi, kaj kje lahko, sem stala dobrih 10 minut. Ravno toliko, da se je prikazala vratarka in sem jo šla v čistem obupu vprašat, kam natanko moram priti. In napotila me je v sprejemno pisarno. Ob oddelkih.
Danes sem bila zgolj številka devetinosemdeset.
Prostori kot so zdravstveni domovi in občine me plašijo. Verjetno zaradi čakalnic. Zaradi njihovega imena. Vzdušja. Ker izgleda kot, da nikoli ne prinesejo nič dobrega.
Tokrat nisem čakala preveč dolgo. Ampak bila sem vsa čudna in živčna. Listek s številko sem skoraj prepolovila.
Vse za tri žige. Za tri zatrdila, da je kopija enaka originalu.
Knjižnica. Vsa ogromna. Steklena. Prostorna. Preseljena v zarjavel Globus.
Komaj sem našla vhod, saj sem se iskanja lotila iz napačne strani. Pred mano se je odprl tak prostor, kot sprejemnica kakšnega hotela. To je bila prva asociacija.
Stopnice vodijo po vsej dolžini. Ogromno jih je. Knjižne police so poskušali urediti bolj minimalistično. Nekako moderno. Saj so napolnjene zgolj do polovice, ko jih je tako ogromno. Veliko je sedežnih površin. Miz. Ker prej so bile edine mize in stoli zgolj omejeni na število prstov ene roke.
Knjiga, ki sem jo hotela je bila prosta. Ravno vrnjena, ampak jo nihče nikjer ni našel. Ne na knjižni polici, ne med nerazvrščenimi knjigami. Ampak, ko sem pa prišla domov, sem videla, da jo je nekdo moral najti, saj je bila po Cobissu sodeč - izposojena. Kako super ane. Pa že več kot dva mesca čakam, da se bo kakšen datum sprostil. Sistem jim še ne gre najbolje.
Sprehod. Dolg sprehod.
Urška. Meggie. Ron. Jaz.
Lumpasta sta bila kuža. Vsak enkrat. Midve pa sva si poskušali povedati vse doživete, dogodene dogodivščine. Skratka bilo je zabavno. Ošpricano. Blatno. Utrudljivo.
Poleg tega sem morala poizkusiti funkcionalnost novega povodca.
Še mavrica nas je pozdravila pred mrakom. Nočjo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar