Ko ima hudič mlade, jih ima veliko. In to je popolnoma res. Šlo je vse narobe. No, tako se zdi, da življenje poteka v teh zadnjih dveh dneh.
Za zajtrk smo s pomočjo vlamljali v lasten avtomobil. Ker je tako super fino zavarovan, da ga nikakor ne moreš odklenit. Niti znotraj ne. Skratka, sreča je bila ta, da so bili ključi zgolj položeni na zadnji sedež in vrata dovolj priprta, da smo ga zvlekli ven in odklenili. Kdo bi vedel kakšna štala bi nastala v primeru, da bi se to izkazalo za nemogoče. Ta elektronika nas bo pokopala. In večje varovanje, je slabša rešitev.
Ko ima hudič mlade, jih ima veliko. Vse je šlo narobe. Vse in vsaka stvar posebej.
Mogoče je še dodatni zagon temu dala nejevolja in odpor. Skratka pravi pravcati polom.
Prvo. Črna ni bila črna. Drugo. Rdeče je zmanjkalo. Tretje. Glava tiskalnika se je zataknila in s seboj povlekla papir. Vse je bilo potrebno narezati in posamezno spravit skupaj.
In na koncu, ko smo si oddahnili in poslali izdelke v svet, so ti kot bumerang prišli nazaj - s premajhno luknjo za glavo.
Ko gre nekaj narobe, gre vse narobe.
Drugo leto bomo preživeli. Tom velja do 2013.
Dobila sem račun za vpisnino. Vsak dan bolj resnično je.
Zgodba o glavni junakinji iz Seksa v mestu je prebrana. Odložena z odsotnim nasmehom. Drugačna kot bi pričakovala. Carrie je drugačna.
Torej kar se tiče ljudi - ne pišite o tistih, ki jih poznate, temveč o tem, kar veste o človeški naravi.
(Candace Bushnell: Dnevniki Carrie Bradshaw; str. 263)
Besedo 'žurka' sem danes izrekla vsaj 50-krat. Kot sarkazem. Navdušenje. Ravnodušno. Naveličano. Veselo. V vseh možnih oblikah. In slišala sem, da so moji šumniki ujeti nekje vmes. Tja med sičnike in šumnike.
Ni komentarjev:
Objavite komentar