In potem izgledam kot kup nesreče. Čisto prezgodaj v dnevu.
Saj me je popoldan odneslo nazaj v svet sanj. Saj sem zavzela sedežno in nekje v daljavi slišala dogajanje okoli mene. Ni me zanimalo zakaj se pravzaprav gre.
Malce mi je uspelo napolniti baterije. Malce regeneracije nikoli ne škodi.
Obožujem neustavljiv smeh. Tisti, ki je čisto 'taprav'. Ki je tako iskren.
Prav takšen, ki nastane, ko moraš pokazati ročico za odpiranje oken ali požigalca. Ko poskušaš narisati požaste stopnice. Manevriranje je prava stvar, ko ti odpre pot do nove zmage.
Knock out pa te pusti daleč zadaj.
Lovec na glave. Tako mimogrede. Ker imam sedaj televizijo naloženo. In lahko gledam HBO.
Zabavna sta. Ni kaj.
Jutri pa jo pobrišem v Ljubljano. Na izpis in vpis. Upam, da mi bo časovno zneslo, saj se malo pokriva in bomo videli kako hitro bo vse skupaj potekalo. Jaz sem pripravljena.
Ni komentarjev:
Objavite komentar