petek, 8. julij 2011

Prekrižalo

Danes je bil dan za oddih.
Počela nisem popolnoma nič. Razburljivega.

Ne bom šla iz svoje kože. Vse dokler ne bom zadnjič prvič gledala nov del iz te neverjetne serije.
Ravno danes me je ob vsem ponovnem seznanjanju z zgodbo - zadelo. Kako neprecenljiv je trenutek, ko prvič prebereš. Ko se ti sanja ne, kaj se bo zgodilo. Ko vsako stran požreš in z negotovostjo in navdušenjem pričakuješ vsako novo.
Danes me je prešinil ta občutek. In dragocen je, ker je edinstven. Ker je neponovljiv.
Čeprav se bo zgodba oživljala vsakič znova. Na določeno časovno obdobje. Ali ob lepem spominu na to.
Trenutek, ko prvič dobiš vpogled čez celotno zgodbo, ko se deli sestavijo in gledaš nazaj na vse je samo začudenja vreden.
In na žalost vem, da ne bo nikoli več prisoten.
Ampak po drugi strani - vsakič ko se bom želela odmaknit in potopit v ta svet bo tam zame.

Takšne traparije se počne na dan, ko daš vse štiri od sebe. In edina produktivna stvar, ki iz tega nastane je kuha kosila in pacanje rumovih kroglic.

Obstaja ena stvar, ki bi jo rada vedela. Ki bi jo vprašala.
Kako ti veliki avtorji začnejo svojo zgodbo. Kaj jih navdihne. Od kje ideja. Kako se lotit.
Imajo za vsem tem načrt ali je zgolj nekaj naključji, ki na koncu dovedejo do pravega zaključka.
Kako se jim vse "poklapa". Kako zmorejo toliko različnih karakterjev. Od kje?
Ne, resno. Občudujem takšne stvari.

Še vedno pa mi ne gre iz glave podoba Matthewa Lewisa na včerajšnji premieri.
Tisti, ki igra Nevilla. Potem smo si na jasnem in vsi presenečeni. Jaz sem še vedno pozitivno šokirana.

Barve so se mi pokazale v popolnoma drugačni luči.

The Temptations - My Girl


2 komentarja:

AljA pravi ...

To si pa tako lepo napisala :). Jst sm tudi šla danes še enkrat brat pa vmes sm še pogledala 1. del zadnje knjige, tako malo za uvod pred 'velikim finalom', čeprav itak vem, da ga bom drugi teden še enkrat :). No, pač takrat, predno ga bom šla gledat, ne maram ravno premierne gneče v kinu, ko pride film gledat vse živo in se med filmom pogovarja, skče sem in tja ... no, pa ne bom o tem :D.
In trenutek, ko prvič prebereš ('požreš') knjigo je resnično neprecenljiv ... pogrešam ga, vsaj pri Harryu :).
Matthew je bil pa danes kolikor sem zasledila največkrat objavljen (po slikah), vsaj kar se moškega dela tiče, seveda. :) Res nas je vse presenetil.

Kaja Zalokar pravi ...

Kako pridno me zalagaš s komentarji :)
Hvala. :)
Js tud uživam v filmu, tako da noben pretirano ne moti. Ker to je pač čas, ko si potopljen v drugačen svet in imaš še celo večnost za debatiranje in ponoven ogled :)
Js tud mislm, da bom najbolj pogrešala trenutek, ko prvič prebereš. Mi je žal, da ga ne bo več.

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...