Čajasto, luštno in polno dogodivščin.
Fini dnevni so ti pred menoj. Malo naporni, ampak so fini. Trenutno sem v zen delovnem vzdušju. Že dva ali tri dni. Čisto. Taki "work mode" sem vklopila. Cel čas samo še gruntam, kako kaj narediti. Če pa ne gruntam, pa verjetno delam tisto, kar sem prej skušala sprocesirati. Eksaktno pa je definitivno beseda dneva. Sploh ne bom štela kolikokrat sem se danes zapazila, da sem jo izrekla. Na koncu se mi je zdelo že malo butasto in sem se nazaj držala ter iskala sopomenke.
Country podlaga je trenutno moja najljubša podlaga na poti. Tako fino se vozi po vseh teh regionalnih cestah. Ni mi jasno kdaj nisem uspela ujeti novice, da je po novem hitrost na hitrih cestah 110 km/h. Jaz sem bila do pred enega tedna prepričana, da je 100 km/h. Dobro, da brat dela CPP-je.
Kolektiv pridnih. Res smo prve na faksu. Ampak to samo z enim taktičnim namenom - dobiti parkirišče. Čeprav danes se je izkazalo za zapleteno potezo. Ko ji zaparkirajo avto, ampak do te mere, da obstaja način, da ga spravi iz parkirišča. Samo s pomočjo štirih, da stojimo vsak na svoji strani avta. Po dolgih minutah premikanja po centimetrih in neprenehnega popravljanja smo tudi tist kratek rdeč avtomobil spravili na cesto. Sedaj moramo samo še ugotoviti kateri izmed profesorjev oziroma zaposlenih vozi črno Ford Fiesto. Jutri bomo na preži.
Kdor prvi pride prvi parkira - ne velja pa puščati avtomobilov sredi vsega.
Pridni na kvadrat, da smo dobili še dodatno nalogo. Kot, da smo bili mi vsega krivi.
Ampak, ker smo prej končali je bilo to za izkoristit. Kosilo v mongolski. Jaz sem bila prvič tam, čeprav je to zelo popularna destinacija med sošolkami. No, vsaj lani je bila, ko je bila tam blizu.
Po vrteči mizi in obilnem kosilu pa sva se namenili v center. Šla je prevzet čaje in ker sva bile ravno v čajni hiši, sva šle na čaj. Kakopak.
Jaz sem pila aromatiziranega črnega, ki sliši na ime "gozdna vila" in je bil prav fin. Z mlekom.
Skratka zaklepetali in začvekali sva se tako zelo, da je tista ura in pol, kolikor sva vplačali parkiranja, minila, da sva se obe čudili. Če ne bi v nekem trenutku pogledali na uro, bi verjetno še klepetali naprej.
Ugotovitev z vprašanjem dneva. Zakaj imajo fantje vedno čas, res skoraj vedno in se lahko zmenijo za kavo v trenutku? Zakaj ženske pri tem tako zelo komplicirajo ali pa kompliciramo, saj ne vem, in se moramo zmeniti za datum mesec ali dva vnaprej in še pri tem je možnost odpovedi. Kaj je tu razlika? In zakaj je tako?
Skype klepet in skype brainstorming. Prišle nismo nikamor, ampak smo vsaj malo poklepetale. Kot, da ne bi bili pol Evrope vsaka oddaljeni.
Fini dnevni so ti pred menoj. Malo naporni, ampak so fini. Trenutno sem v zen delovnem vzdušju. Že dva ali tri dni. Čisto. Taki "work mode" sem vklopila. Cel čas samo še gruntam, kako kaj narediti. Če pa ne gruntam, pa verjetno delam tisto, kar sem prej skušala sprocesirati. Eksaktno pa je definitivno beseda dneva. Sploh ne bom štela kolikokrat sem se danes zapazila, da sem jo izrekla. Na koncu se mi je zdelo že malo butasto in sem se nazaj držala ter iskala sopomenke.
 |
| Gozdna vila. |
Country podlaga je trenutno moja najljubša podlaga na poti. Tako fino se vozi po vseh teh regionalnih cestah. Ni mi jasno kdaj nisem uspela ujeti novice, da je po novem hitrost na hitrih cestah 110 km/h. Jaz sem bila do pred enega tedna prepričana, da je 100 km/h. Dobro, da brat dela CPP-je.
Kolektiv pridnih. Res smo prve na faksu. Ampak to samo z enim taktičnim namenom - dobiti parkirišče. Čeprav danes se je izkazalo za zapleteno potezo. Ko ji zaparkirajo avto, ampak do te mere, da obstaja način, da ga spravi iz parkirišča. Samo s pomočjo štirih, da stojimo vsak na svoji strani avta. Po dolgih minutah premikanja po centimetrih in neprenehnega popravljanja smo tudi tist kratek rdeč avtomobil spravili na cesto. Sedaj moramo samo še ugotoviti kateri izmed profesorjev oziroma zaposlenih vozi črno Ford Fiesto. Jutri bomo na preži.
Kdor prvi pride prvi parkira - ne velja pa puščati avtomobilov sredi vsega.
 |
| Fotografiramo čaj. |
Pridni na kvadrat, da smo dobili še dodatno nalogo. Kot, da smo bili mi vsega krivi.
Ampak, ker smo prej končali je bilo to za izkoristit. Kosilo v mongolski. Jaz sem bila prvič tam, čeprav je to zelo popularna destinacija med sošolkami. No, vsaj lani je bila, ko je bila tam blizu.
Po vrteči mizi in obilnem kosilu pa sva se namenili v center. Šla je prevzet čaje in ker sva bile ravno v čajni hiši, sva šle na čaj. Kakopak.
Jaz sem pila aromatiziranega črnega, ki sliši na ime "gozdna vila" in je bil prav fin. Z mlekom.
Skratka zaklepetali in začvekali sva se tako zelo, da je tista ura in pol, kolikor sva vplačali parkiranja, minila, da sva se obe čudili. Če ne bi v nekem trenutku pogledali na uro, bi verjetno še klepetali naprej.
Ugotovitev z vprašanjem dneva. Zakaj imajo fantje vedno čas, res skoraj vedno in se lahko zmenijo za kavo v trenutku? Zakaj ženske pri tem tako zelo komplicirajo ali pa kompliciramo, saj ne vem, in se moramo zmeniti za datum mesec ali dva vnaprej in še pri tem je možnost odpovedi. Kaj je tu razlika? In zakaj je tako?
Skype klepet in skype brainstorming. Prišle nismo nikamor, ampak smo vsaj malo poklepetale. Kot, da ne bi bili pol Evrope vsaka oddaljeni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar