Še preden sem se dodobra zavedala, sem imela stereo zvok super prebliska, ki je vseboval idejo o novem avtu. Presenečeno sem zrla v povedano, v številke in izračune o porabi.
Če se ne bi srečali z realno situacijo, bi že skoraj kupili avto.
Mali malčki. Ne bi rabila velikega avtomobila. Rabila bi varčnega in malega, da ga lahko parkiram v vsak majhen prostor. Mestnega malčka za na obvoznico.
Preobračali smo številke o porabi, o kilometrih in o tem koliko moram mesečno plačevati za ta luksuz. Tista subvencionirana vozovnica za 20€ je tako grozno poceni, jaz pa nimam možnosti, da bi jo koristila. Oziroma nimam kaj dobre povezave.
Ker to bi še vedno pomenilo, da moram z avtom do železniške ali z avtobusom do Kranja. Od Kranja z vlakom ali avtobusom naprej do Ljubljane. Tam počakati na vlak ali avtobus, prej drugo, ker prvo ne ustreza urniku in jo šele takrat kreniti naprej proti Trzinu.
To pomeni, da dnevno izgubim ogromno časa z vožnjami in predvsem s čakanjem, da se vse "poklapa". In po tej strani se človek vpraša, če je vredno?
Zadnjih sedem let se že prevažam med Kranjem in Ljubljano z javnim prevozom in če bi seštela vse ure čakanje, bi to naneslo na kakšen mesec.
No, dejansko sem naredila izračun. Če sem vsak dan čakala vsaj 45 minut. Povprečno. Upoštevano, da sem se vozila dvakrat na dan. In če sem enkrat na dva tedna čakala še dodatno uro. Če odštejem tri mesece počitnic. To znese v sedmih letih 49 dni. Kar je mesec in dve tretjini.
Lahko realno rečem tudi mesec in pol.
Ampak dejanski mesec! V sedmih letih sem se načakala dobesedno za en mesec!
Vse kar sedaj slišim v glavi je: "Obvestilo o zamudi vlaka… opravičujemo se vam in vas prosimo za razumevanje."
Če se ne bi srečali z realno situacijo, bi že skoraj kupili avto.
Mali malčki. Ne bi rabila velikega avtomobila. Rabila bi varčnega in malega, da ga lahko parkiram v vsak majhen prostor. Mestnega malčka za na obvoznico.
Preobračali smo številke o porabi, o kilometrih in o tem koliko moram mesečno plačevati za ta luksuz. Tista subvencionirana vozovnica za 20€ je tako grozno poceni, jaz pa nimam možnosti, da bi jo koristila. Oziroma nimam kaj dobre povezave.
Ker to bi še vedno pomenilo, da moram z avtom do železniške ali z avtobusom do Kranja. Od Kranja z vlakom ali avtobusom naprej do Ljubljane. Tam počakati na vlak ali avtobus, prej drugo, ker prvo ne ustreza urniku in jo šele takrat kreniti naprej proti Trzinu.
To pomeni, da dnevno izgubim ogromno časa z vožnjami in predvsem s čakanjem, da se vse "poklapa". In po tej strani se človek vpraša, če je vredno?
Zadnjih sedem let se že prevažam med Kranjem in Ljubljano z javnim prevozom in če bi seštela vse ure čakanje, bi to naneslo na kakšen mesec.
No, dejansko sem naredila izračun. Če sem vsak dan čakala vsaj 45 minut. Povprečno. Upoštevano, da sem se vozila dvakrat na dan. In če sem enkrat na dva tedna čakala še dodatno uro. Če odštejem tri mesece počitnic. To znese v sedmih letih 49 dni. Kar je mesec in dve tretjini.
Lahko realno rečem tudi mesec in pol.
Ampak dejanski mesec! V sedmih letih sem se načakala dobesedno za en mesec!
Vse kar sedaj slišim v glavi je: "Obvestilo o zamudi vlaka… opravičujemo se vam in vas prosimo za razumevanje."
Ni komentarjev:
Objavite komentar