četrtek, 17. oktober 2013

Zbilje v sončku

Izgleda kot, da se samo potepam zadnje dni. No, saj je delno res. Ampak tisti drugi dela pa sem res malo pridna.


A to res izgleda kot, da se samo še potepam zadnje dni? Mislim, saj je delno res. Poleg tega pa ne bom rekla, da imam kaj proti. Čisto preveč sem navdušena nad prevoznim sredstvom.
Vse preračunavam. Statistiko si beležim. Cel čas strmim v številke in podobno.


Prvi del dneva sem preživela na delavnem mestu. Čas sem koristila na način - koristno s prijetnim in ob "čuvanju" tiskalnika prebirala slikanice. Na današnjem seznamu se je znašel mrož z očali, miška s skrivnostjo, soimenjakinja z družino, zaljubljen Paco in baba žaba. Nad prvo Mrožek dobi očala sem čisto navdušena. Nad zgodbo in ilustracijami, ki jo res dobro pospremijo. Paco se zaljubi je tudi luštna, kot Velika skrivnost, ki je čudovita. Tako preprosta, da je že genialna.


Po kosilu, ki je bilo hitro in preprosto. Tortilije in piščančje meso z bučkami v smetanovo-sirovi omaki, mimogrede. No, po kosilu sem šla pokazat avtomobilčič še atu in mami.
Skupaj smo se peljali na izlet. Do Zbilj.
A veste koliko je polovica stoletja. Precej! Saj še manjka nekaj, pa vseeno.
Skratka sonček. Barve jeseni. Palačinke in lep dan. Kratko in jedrnato.

Mandinga - Zeleilah



Ta komad se mi je zasidral v glavo zjutraj, ko sem se zbudila. Od neznano kje.

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

a pogrešaš kdaj kaj art telenovele?

Kaja Zalokar pravi ...

Po pravici? Niti ne. Bili so fini časi, ampak sem jih prerasla, tako da ob trenutnem tempu, jih ne pogrešam.
A lahko vprašam kdo sicer sprašuje?

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...