Ta se pravzaprav sploh še ne bi smela začeti in naj bi vladala jesen. Ampak očitno smo prešli na samo dva letna časa. Na dve definiciji zunanjih okoliščin. Vroče in mraz. Ne toplo, hladno. Vroče in mraz.
Če smo se dva dni nazaj še kuhali na soncu, smo včeraj občutili neznansko ohladitev in prve snežinke.
To ni normalno. No, saj bi bilo v redu, če bi se temperaturne spremembe dogajale v razponu 5°C, ampak te drastično nihajo za vsaj trikrat toliko.
Zjutraj zmrzuješ. Popoldne se kuhaš. Zvečer zmrzuješ. Vmes pa prehajaš v nekaj minutah iz enega v drugo stanje. Ne razumem... kam gre vse to?
Rada bi jesen. Še zadnjo toplino. Hladen vetrič, ki ovije prve plasti okoli tebe. Čudovite barve.
Ampak očitno bo vse prej pokril sneg. In od tu naprej bo samo ena dolga, mrzla zima.
Nič nimam proti razgledu na zasnežene gore, ampak ne še oktobra.
Packarijo sem naredila. In iz tega barvni krog.
Za nameček moram narediti še en kup nalog in barvnih študij.
Ampak jutri je nov dan.
Kuža mi je podaril objem. Dobesedno. Ko je skočil name in tačke naslonil na moj hrbet. Precej zabavno je bilo vse skupaj.
Končno sem se lotila filma Friends with Benefits. Nimam ravno pripomb in ne skačem od navdušenja.
Malo pušča hladno, na trenutke je zanimiv.
Čeprav ne vem, ali sem No Strings Attached pogledala do konca.
Zadnje čase vse več podobnih filmov izhaja isto leto. In vse več dajejo na znana imena kot na dobre filme.
Le tu in tam se znajdejo izjeme.
Ni komentarjev:
Objavite komentar