Očitno bomo v letu 2011 izgubili precej velikih ljudi.
To je bila prva novica, ki me je zajela zjutraj in sedaj mi odgriznjeno jabolko sploh ne gre z glave.
Že štiri dni zapored smo tempirani z iskanjem idej in skiciranjem le-teh.
Čeprav me je med samim predavanjem malo zmanjkalo, smo med vajami napenjali možgančke do konca.
Saj smo morali, še za en projekt, ki se bo odvijal na Gospodarskem razstavišču v kratkem. In tako smo bili soočeni z mislijo, listom papirja in fotografskim objektivom.
Zanimive stvari so nastale, rezultati pa bodo zares vidni takrat. Še obvestim.
Drugače pa gre. Danes se mi toliko zeha, da mi bodo usta razpadla.
In niti ne vem zakaj me pravzaprav spanec lovi. Jutri bo verjetno šele kriza. Ko jo mahnemo nazaj v študentsko življenje zdajle.
Pa še nekaj. V Ljubljani je res kriza z boni. Danes sem v domačem mestu s tem opravila v dobrih dveh minutkah. Skoraj nobene žive duše ni bilo. Pa še prijazna gospodična mi je morala razjasnit, da je to to, ko sem še vedno začudena stala pred okencem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar