Razvlečeno deljenje

mood: fantastično

Danes je po dolgem času prav tisti čudovit dan.

Prejle so bili trije na vlaku in pa en tip naslonjen tam na radiator. Ta tip je bil nekako bolj elegantno oblečen sploh za svoja leta (leto, dve starejši), kar je seveda izgledalo čudno.
In potem se te trije med sabo pogovarjajo in opravlajo tega tipa. In punca tako pribije "ja sj ta je moj bratranc". Jaz sem se samo v mislih začela režat. In tako sta oba fanta utihnila za trenutek in jo potem napadala z raznimi vprašnji - "kok je str, kam hod...".
Ja no kaj taki so dnevni na vlaku, ko nimaš boljšga za delat ljudje pa tudi ravno ne šepetajo.

Ja danes sem po dolgem času imela družbo na vlaku - tja in nazaj. Res ne vem kaj se je že zgodilo ampak mi je pa prav všeč, sploh z obilico smeha.


Danes smo delile malico.
Ker se pač izmenjavajo razredi, kateri delijo malico in ker je 3.G na vrsti v četrtek in ker sem med zadnjimi štirimi od zadaj po abecedi smo danes delile malico.
Pač tam pred "razdelilnico" smo morale biti ob pol enajstih, kar pomeni samo 15 min španščine, ampak ker smo se pač hotele znebiti še malo ure španščine smo nekako šle že kar skoraj na začetku.
Izpustimo potem dejstvo, da smo še nadaljnih 10min posedale zunaj na dvorišču na stopnicah.
Ko je profesor, ki je odgovoren za nadzor med malico, prišel in nam odklenil smo se dokaj hitro organizirale in pričele z razdaljevanjem.
Dejansko to poteka nekako tako - prideta reditelja, povesta razred (mi najdemo zaboj s oznako tega razreda), povesta koliko je manjkajočih (vzamemo tolikšno količino malice ven), se eden podpiše in nato odneseta malico.
Seveda nekako sploh ni tako lepo kot se sliši. Ker reditelji iz vseh razredov navalijo skoraj na enkrat, ne vejo mankajočih in podobno. Potem pa se vrnejo, češ "je premalo vilic", "ni dovolj vegi malic", "ni dovolj omakc", "je preveč vode" in podobno.
Ko malico pojejo tiste, ki so odveč prinesejo nazaj. Potem pa ljudje posamezno iz različnih razredov kapljajo notri in sprašujejo, če je še kaj ostalo. Mi pa "ja poglej v hladilniku" in tako počasi zmankujejo tudi tiste "odvečene" malice.
Ker pa je šola majhna in ima razrede še na drugih koncih centra so prihodi nekaterih razredov nekako zavlečena v čas po glavnem odmoru.
In tako smo čakale. Cel odmor in še potem. Celo slovenščino.
In bilo je prav zabavno. Smeh. Pogovori. Iskanje vilic.
Pred tem je bilo dretje Špele "ni vilc".
Ja takle imamo. Potem, ko pa po 2h urah manjkanja pridemo nazaj v razred izvemo, da se je profesor Bernetič-Pal nekako razburjala glede tega, ko nas nekako ni bilo k pouku.
Kaj, če je pa bila slovenščina. In nismo špricale. Samo tam smo mogle biti - na koncu že nekako prostovoljno :P

Melanie C - First Day Of My Life