sobota, 6. september 2008

Prvi vtis

mood: čudno?

Pač današnja tema dejansko nima zveze z ničemer kar bi se danes oz. v kratkem zgodilo, ampak mi je na pamet padla med gledanjem zadnjega dela tretje sezone Gilmore Girls.

Zanimivo se mi zdi kako gledamo stvar, ko jo prvič vidimo in kako, ko postane del našega vsakdana.
Da je prvi vtis včasih resničen, včasih pa čisto sfaljen.


Ko sta stali na dan mature tam notri v prazni šoli (Lorelai in Rory), sem se spomnila kako sem jaz svojo trenutno šolo videla prvič, ko sem bila tam davnega februarja na informativni dan. In kako sedaj name deluje, ko sem tam skoraj vsak dan.
Kako se prvi vtis, ko prvič stvar zagledaš, občutiš, razlikuje od tistega, ki postane tvoj vsakdan.
Kako vidiš svet s čisto drugimi očmi.

Kakšna se mi je zdela pot do šole prvi dan. Ko je bilo vse tako veliko, drugače. Ali pa sedaj, ko je bila že tokrat prehodena in tolikokrat še bo, da se včasih zazdi da bi jo že na slepo skoraj brez problema prehodila.
Ko te zjutraj čist avtomatizirano "vleče" proti šoli. Tudi če se vmes zasanjaš, zamisliš se tvoje telo avtomatsko premika.


Odločila sem se pospravit zvezke in stvari, ki so bile nametane zadaj za omaro.
In ko sem samo odprla nek zvezek in samo preletela z očmi stran so me preplavili spomini.
Osnovna šola, kje je že to.
Po prelaganju zvezkov sem naletela na škatlo polno spominov.
Commenius, astrologija (pač občasno imam rahlo obsesijo z astrologijo... sem si hotla že rojstno karto nardit pa mi pol nekak ni ratal) in kartice.
Joj kartice. Iz potepanja po sosednjih državah ali pa malce dlje. Od bivših sošolk. Tistih, ki jih že nisem videla skoraj od valete. Tistih, s katerimi smo preživljale dneve v osnovni šoli. Ampak sedaj ni nič glasu od njih. Samo še spomini in kartice.
Z željami, opisi, pozdravi.

Ja če ima kdo obsesijo s pošiljanjem kartic se priporočam, ker jih obožujem.
Sploh potem, ko jih po nekaj letih pogledaš. In se samo nasmehneš. Ja tisti občutek, ko se med uživanjem na plaži ali večernem sprehodu po mestu spomnijo nate. Ja kratice...


Največji problem, ki pa potem nastane je ta da je treba vso nastalo kramo na postelji po tleh in povsod nazaj pospravit. In tako nastane samo metanje nazaj v škatlo iz katere se je vzelo.

Ja in sem pridna, že cel dan prelagam cunje iz koša za perilo v pralni stroj in potem dol v sušilca in nazaj gor na posteljo :P

Sara Bareilles - Love Song

2 komentarja:

Jasna pravi ...

Kaaartice ^^ od letošnjega poletja jih mam 7 :D

Mene šola po enem tednu še vedno fascinira ^^

Kaja Zalokar pravi ...

js pa sam 3 :S... ne sj dejansko me preseneča d sm kšno sploh dobla...
aja ubistvu mam 4 sm čist pozabla k sm še eno dobila čist nakonc...

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...