sobota, 30. november 2013

Klunc

Jupi, se že veselim!
Točno s temi besedami je moj mali bratranec danes presenetil celotno zbrano druščino. Star je tri. In pol? Saj ne vem točno, ampak zdi se mi, da tam nekje. In s sestrično sva ga samo gledali, ko je to rekel medtem, ko smo sedeli na tleh in zlagali kocke eno na drugo. Plan je bil, da se zgradi "uto za Rona" in njegov odziv je bil točno takšen.
Saj jih je še nekaj takšnih "ustrelil", ampak samo ta se mi je vtisnila v spomin. Smo se pa celo popoldne smejali njegovim prigodam. Naš mali navihanec in naš velik pes sta najbolj posrečena kombinacija daleč naokoli.
Že ves kričeč ga je pričakal na vratih in od tu naprej je bila čista norija. Ron je hodil za mamo, ki je imela hrano, bratranec pa za njim, ker se mu je zdel najbolj kulj pojava v tistem trenutku. Takšnega navdušenja noben ne more skriti. In koliko energije imajo "tamali" v današnjih časih je izjemno. Čista hiperaktivnost.

Teli so pa zame.

Potem pa smo ostali štirje, ki smo že "malo" večji, ugotavljali, če smo bili mi tudi kdaj tako blazno živi. Mislim, da ni takšnih spominov. Smo bili malo bolj umirjeni.
Hrana, ki je šibila mizo je bila naravnost odlična. Pražen krompir pa riž pa fila in meso. Pa vsega skupaj kar ni in ni zmanjkalo saj so se po tem prikazale še sladice. Torta in flancati pa še tisto "ta fino" orehovo pecivo. Moj želodec pa do zadnjega kotička zabasan. Se že premikamo v praznični čas. Nedvomno.

Roza nageljčki!
Nisem se mogla upreti, ko sem jih videla tam pri blagajni v Lidlu. Meni namenjeni, da si polepšam dam. Sama sebi. Takšne drobne stvari lahko naredijo veliko.

No Angels - Goodbye To Yesterday



Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...