A povem kaj danes počnem?
Že celo popoldne gledam in poslušam videoposnetke od Lynda.com na temo Adobe Muse. Že celo popoldne se učim in se tepem po glavi, zakaj še nimam nič narejeno in da nimam nobenega sistema več. Vsakega bi po malo in ko pridem do problema, si rečem, da bom pozneje, potem pa me tako zanese da sploh ne vem več, kdaj bom tisto reševala.
Supermana, prosim?
Tako izgleda en dan dizajnerja. Poln zagat in problemov, ki obstajajo v virtualnem svetu. In zaplete se že pri eni na videz enostavni nalogi, ki je izbira barv. Kako šele naprej.
Saj tisto, kar je bilo odpravit s faksem je šlo bolj enostavno skozi in sedaj potrebujem le še printe za predstavitev v ponedeljek. To pa je nekam.
Zdi se mi, kot da vlagam vso mojo energijo samo še v to, da sem pridna. Sicer za koga in za kaj? Potem se vprašam kdaj sem šla nazadnje na čaj in klepet? Morda prejšnji teden enkrat.
Sem se pa nasmejala že takoj zjutraj. Še pred deveto, ko sem bila še sama v učilnici. Čeprav prva pridem, vsaj zadnja ne grem.
Skratka neki dečko je začel zelo zagreto prepevati pesem, ki sem jo prepoznala kot Ubila si del mene od Game Over. To pa je nekaj. Za ob njegovi jutranji kavi in ropotanju kavnega avtomata.
Kreativnosti je dovolj, dela je dovolj, samo mene je premalo.
Že celo popoldne gledam in poslušam videoposnetke od Lynda.com na temo Adobe Muse. Že celo popoldne se učim in se tepem po glavi, zakaj še nimam nič narejeno in da nimam nobenega sistema več. Vsakega bi po malo in ko pridem do problema, si rečem, da bom pozneje, potem pa me tako zanese da sploh ne vem več, kdaj bom tisto reševala.
Supermana, prosim?
Tako izgleda en dan dizajnerja. Poln zagat in problemov, ki obstajajo v virtualnem svetu. In zaplete se že pri eni na videz enostavni nalogi, ki je izbira barv. Kako šele naprej.
Saj tisto, kar je bilo odpravit s faksem je šlo bolj enostavno skozi in sedaj potrebujem le še printe za predstavitev v ponedeljek. To pa je nekam.
Zdi se mi, kot da vlagam vso mojo energijo samo še v to, da sem pridna. Sicer za koga in za kaj? Potem se vprašam kdaj sem šla nazadnje na čaj in klepet? Morda prejšnji teden enkrat.
Sem se pa nasmejala že takoj zjutraj. Še pred deveto, ko sem bila še sama v učilnici. Čeprav prva pridem, vsaj zadnja ne grem.
Skratka neki dečko je začel zelo zagreto prepevati pesem, ki sem jo prepoznala kot Ubila si del mene od Game Over. To pa je nekaj. Za ob njegovi jutranji kavi in ropotanju kavnega avtomata.
Kreativnosti je dovolj, dela je dovolj, samo mene je premalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar