Danes sem si dala duška. Danes sem se razkomotila čez dve mize, pa čeprav nas je bilo pet za mizo za šestimi mizami in z veseljem ustvarjala čez vse. Z vsemi barvami, barvnimi podlagami. Pisala sem svoje ime. Dvajsetkrat, petindvajsetkrat. Čeprav ne verjamem, da sem dosegla zadnjo številko. Bilo pa je res tam okoli dvajset. In poleg imena sem risala še simbol. Narisala sem srce. Srce samo z obrobo. Samo naokoli. Nič v sredi. Takšno srce. Dvajsetkrat. Ali kaj takšnega. V različnih barvah, občutkih. Potezah in odtenkih.
Zakaj srce? Ker včasih ne počnem vsega z glavo. Intuitivno. Če dam sebe notri v projekt, to pomeni, da dam svoje srce notri. In ko se to zgodi, nastane nekaj lepega.
Pisanje z desno roko je najbolj nenaravna stvar. Danes sem malo mučila samo sebe. Ko sem dokončno obupala pa sem končala z eno roko, ki je bila poškropljena od belega akrila in z drugo, ki je bila črna od oglja. Zanimiv kontrast.
Danes sem spoznala četrto generacijo Američanov, ki so sedaj tukaj. No, ne vse, samo eno. Oziroma dve sem videla, vendar sva se z eno srečali že lansko leto. Če je kaj, sem še vedno samo osupla nad tem koliko strasti imajo do neke teme. Kako žarijo, ko pripovedujejo in kako imajo vedno "pripravljen" odgovor na vsako vprašanje. Ampak smo kramljale ob čaju.
Piškoti. Muhast tiskalnik, print in zelo pridne sošolke.
Za vse ostale pa še vedno ostaja vabilo na predstavo Dinozaver. Prihodnjo soboto.
Zakaj srce? Ker včasih ne počnem vsega z glavo. Intuitivno. Če dam sebe notri v projekt, to pomeni, da dam svoje srce notri. In ko se to zgodi, nastane nekaj lepega.
Pisanje z desno roko je najbolj nenaravna stvar. Danes sem malo mučila samo sebe. Ko sem dokončno obupala pa sem končala z eno roko, ki je bila poškropljena od belega akrila in z drugo, ki je bila črna od oglja. Zanimiv kontrast.
 |
| Mazano. |
Danes sem spoznala četrto generacijo Američanov, ki so sedaj tukaj. No, ne vse, samo eno. Oziroma dve sem videla, vendar sva se z eno srečali že lansko leto. Če je kaj, sem še vedno samo osupla nad tem koliko strasti imajo do neke teme. Kako žarijo, ko pripovedujejo in kako imajo vedno "pripravljen" odgovor na vsako vprašanje. Ampak smo kramljale ob čaju.
Piškoti. Muhast tiskalnik, print in zelo pridne sošolke.
Za vse ostale pa še vedno ostaja vabilo na predstavo Dinozaver. Prihodnjo soboto.
Ni komentarjev:
Objavite komentar