Zjutraj si ob delu izpišem listek s štirimi stvarmi, ki so mi za ta dan ostale. Štiri besede razporejene na površini malega lista.
Pa sem jih izpolnila?
Začuda sem bila tako zagnana ali pa resna ali pa kakršnikoli opis že ustreza temu dejanju, da sem naredila tri od štirih. Ponavadi si samo izpišem.
Tako, da si vse skupaj štejem v uspeh. Uspeh za nedeljski dan. Tista zadnja stvar so teksti, ki se pišejo že nekaj časa in se preprosto ne sestavijo skupaj, tako da temu že na pol oprostim.
Zanimivo je, da se mi v zadnji fazi zatakne pri tekstu, ko bi človek že pričakoval, da bo to najhitreje steklo mimo, pa ni res. Ker ko se mi enkrat zatakne, potem rabim nekaj časa, da se blokada odstrani. Ta pisateljska blokada je čisto resnična stvar.
Bo že.
Tale nedelja ni bila skoraj nič kaj dosti manj produktivnejša kot je bila včerajšnja sobota. Mogoče samo malenkost manj, ker smo si vzeli čas za našo vsakonedeljsko partijo ali tri.
In smešni so bili, ko so me vsi nestrpno čakali, da sem prišla izpod tuša. Jaz pa sem samo debelo gledala.
Ko smo končali enkrat po oddaji, kjer sta mati in hči razpravljale o zgodovini televizijskega vodenja Miše Molk, sem se usedla v avto in odpeljala proti Ljubljani. S tem, da sem videla tisto črtico, ki mi kaže raven bencina, že skoraj na ničli. Pa je bil žejen fante.
Pa je bil zopet trenutek, ko mi je prišel odpret vrata in od tam naprej je bil večer čudovit.
Pa sem jih izpolnila?
Začuda sem bila tako zagnana ali pa resna ali pa kakršnikoli opis že ustreza temu dejanju, da sem naredila tri od štirih. Ponavadi si samo izpišem.
Tako, da si vse skupaj štejem v uspeh. Uspeh za nedeljski dan. Tista zadnja stvar so teksti, ki se pišejo že nekaj časa in se preprosto ne sestavijo skupaj, tako da temu že na pol oprostim.
Zanimivo je, da se mi v zadnji fazi zatakne pri tekstu, ko bi človek že pričakoval, da bo to najhitreje steklo mimo, pa ni res. Ker ko se mi enkrat zatakne, potem rabim nekaj časa, da se blokada odstrani. Ta pisateljska blokada je čisto resnična stvar.
Bo že.
Tale nedelja ni bila skoraj nič kaj dosti manj produktivnejša kot je bila včerajšnja sobota. Mogoče samo malenkost manj, ker smo si vzeli čas za našo vsakonedeljsko partijo ali tri.
In smešni so bili, ko so me vsi nestrpno čakali, da sem prišla izpod tuša. Jaz pa sem samo debelo gledala.
Ko smo končali enkrat po oddaji, kjer sta mati in hči razpravljale o zgodovini televizijskega vodenja Miše Molk, sem se usedla v avto in odpeljala proti Ljubljani. S tem, da sem videla tisto črtico, ki mi kaže raven bencina, že skoraj na ničli. Pa je bil žejen fante.
Pa je bil zopet trenutek, ko mi je prišel odpret vrata in od tam naprej je bil večer čudovit.
Ni komentarjev:
Objavite komentar