A če rečem, da je bil dolg in pester dan - bo to dovolj podroben opis? Ali ravno prav poenostavljen.
Ker na nek način je bilo res tako. Prepotovali sva okoli dvesto dvajset kilometrov, videli prepolna parkirišča in vrste na blagajnah.
Kje sva bili z materjo? V Avstriji. Na drugi strani Alp. V Celovec sva jo mahnili. Po dolgem času.
Tista kolobocija z inštalacijo zaves se je izkazala skoraj za uspešno. Ravno toliko, da je falil samo en izlet do Ikeje in nazaj. Po še ene zavese, tisti kolešček, ki sva ga že dobili in izgubili ter vse ostale luštne stvari, ki jih nepričakovano nabereš.
No, danes sva bile na poti še bolj zgodaj kot ponavadi. Res.
Brat je bil vezan na javni železniški promet in najin štart z njim.
Do Celovca popolnoma prazna cesta. V Celovcu, gneča za zavijanje v nakupovalno središče. Kar nekaj semaforjev sva se načakali. Bil je bolj ogled izložb in stvari od daleč, ker sva iz vseh trgovin odšli praznih rok. Iskala sem novo denarnico, ampak niti to ni bil uspešen nakup. No, nakupa sploh bilo ni.
Skratka od tam greva po tisti najini naključno najdeni bližnjici čisto do Ikeje.
In šokirani. Avtomobili so bili pakirani na travi, ob poti, ki je vodila na parkrišče. Povsod, kjer parkirnih prostoro niti ni bilo. Res nenavadno. Ampak midve ne bi bile midve, če ne bi parkirali blizu vhoda. Seveda sva dobili prosto mesto.
Kaj prosto mesto. Še tisto nesrečno izgubljeno kolešce. Več sreče kot pameti.
Pa sva samo gledali tiste dolge vrste. Nekaj so talali zastonj.
Dunajski zrezki so bili res. Če si imel kuponček, si ob nakupu enega dobil drugega zastonj. Ampak to sploh ni bilo vse, ker se je trlo obiskovalcev v spodnjih prostorih. Dve ženski pred nama na blagajni sta imeli neke kartice za 50€. Ne vem ali so jih to imeli vsi, ali je bilo to zgolj naključje.
Midve pa nič. Samo poln voziček drobnarij in edini popust na Ikea Family Card kartico. Ampak tudi to je nekaj.
Bencin v Avstriji je enak ceni dizla. Kar znese pod evro in trideset na večini črpalk. Škoda, da sama nisem tankala, ampak v moj mali avto pač ne gre meter in pol veliko drevo. Pa sva vseeno prihranili pet evrov na bencinu. Uspešen dan.
Seveda bi bile malo čez drugo še prekmalu doma in sva šel kar naprej do Ljubljane. Dostavit kupljeno in na piškote. Pa ga malo pogledat.
Pa še spotoma v Leclerc se čudit ogromni izbiri in oprezati za znižanimi izdelki. Tipično za naju.
Večer pa zaključen z uspešno igro. Res uspešno. Danes se je sreča prikazala pri meni. Res se je nasmehnila na vsa usta.
Ker na nek način je bilo res tako. Prepotovali sva okoli dvesto dvajset kilometrov, videli prepolna parkirišča in vrste na blagajnah.
Kje sva bili z materjo? V Avstriji. Na drugi strani Alp. V Celovec sva jo mahnili. Po dolgem času.
Tista kolobocija z inštalacijo zaves se je izkazala skoraj za uspešno. Ravno toliko, da je falil samo en izlet do Ikeje in nazaj. Po še ene zavese, tisti kolešček, ki sva ga že dobili in izgubili ter vse ostale luštne stvari, ki jih nepričakovano nabereš.
No, danes sva bile na poti še bolj zgodaj kot ponavadi. Res.
Brat je bil vezan na javni železniški promet in najin štart z njim.
Do Celovca popolnoma prazna cesta. V Celovcu, gneča za zavijanje v nakupovalno središče. Kar nekaj semaforjev sva se načakali. Bil je bolj ogled izložb in stvari od daleč, ker sva iz vseh trgovin odšli praznih rok. Iskala sem novo denarnico, ampak niti to ni bil uspešen nakup. No, nakupa sploh bilo ni.
Skratka od tam greva po tisti najini naključno najdeni bližnjici čisto do Ikeje.
In šokirani. Avtomobili so bili pakirani na travi, ob poti, ki je vodila na parkrišče. Povsod, kjer parkirnih prostoro niti ni bilo. Res nenavadno. Ampak midve ne bi bile midve, če ne bi parkirali blizu vhoda. Seveda sva dobili prosto mesto.
Kaj prosto mesto. Še tisto nesrečno izgubljeno kolešce. Več sreče kot pameti.
Pa sva samo gledali tiste dolge vrste. Nekaj so talali zastonj.
Dunajski zrezki so bili res. Če si imel kuponček, si ob nakupu enega dobil drugega zastonj. Ampak to sploh ni bilo vse, ker se je trlo obiskovalcev v spodnjih prostorih. Dve ženski pred nama na blagajni sta imeli neke kartice za 50€. Ne vem ali so jih to imeli vsi, ali je bilo to zgolj naključje.
Midve pa nič. Samo poln voziček drobnarij in edini popust na Ikea Family Card kartico. Ampak tudi to je nekaj.
 |
| Baker na baker dobiček. |
Bencin v Avstriji je enak ceni dizla. Kar znese pod evro in trideset na večini črpalk. Škoda, da sama nisem tankala, ampak v moj mali avto pač ne gre meter in pol veliko drevo. Pa sva vseeno prihranili pet evrov na bencinu. Uspešen dan.
Seveda bi bile malo čez drugo še prekmalu doma in sva šel kar naprej do Ljubljane. Dostavit kupljeno in na piškote. Pa ga malo pogledat.
Pa še spotoma v Leclerc se čudit ogromni izbiri in oprezati za znižanimi izdelki. Tipično za naju.
 |
| Kovanc na kovanc za tank. |
Večer pa zaključen z uspešno igro. Res uspešno. Danes se je sreča prikazala pri meni. Res se je nasmehnila na vsa usta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar