Maratonsko igranje remija. Dobesedno. Zadnja igra, samo zadnja igra je trajala dve ure. To vem zato, ker sem že ob devetih mislila, da bo konec, pa smo končali šele ob enajstih. Komaj sem sedela na stolu, ampak zgodilo se je, da se je pod potegnjenimi črtami izkupiček prenesel name. Srečna sem bila samo, da je bilo konec, ker je bilo že pravo malo mučenje. Hujši smo kot kakšni hazarderji. S petimi urami igranja. Se mi zdi no, da je bilo toliko časa. Saj niti ne vem več.
Sem pa imela možnost to početi, ker sem s projektom zaključila že prej kot do polnoči zvečer ali še kasneje, kot ponavadi. Urejala sem samo še zadnje detajle in pikslaste printe.
Če sem si pred vikendom natisnila vse predstavitve, sem tu delala samo še naslovnice. Oče me je čudno gledal, ko sem bila ob devetih zjutraj v nedeljo na delavnem mestu. Ponavadi še čez teden nisem tako zgodaj za računalnikom.
Printanje. Rezanje. Leplenje.
Delam projekt pri predmetu Načrtovanje vizualnih komunikacij, ki je nastal kot inspiracija na film La Vita e Bella oziroma Življenje je lepo. Moj izdelek, ki je nastal so trije dnevniki. Za različna obdobja v življenju. In sem uspela skupaj spravit zveščiče. Samo še speti niso. Izgledajo pa kot pravi mali zvezki.
Včerajšnji sobotni dan pa je bil moj prost dan. Skoraj prost dan.
Odmaknila sem se od vseh stvari, ki jih počnem čez teden. Zavila sem se z dekico in čakala, da vse skupaj mine. Z domačim čajem iz kamilic z vrta. Kako prav pridejo, da me malo pomirijo, da pomirijo bolečino.
Najprej sem začela gledati Goddess. Nek avstralski film. S prepevanjem, ki me je kar zabaval. Ampak sem ga pogledala do polovice. Potem sem se pridružila očetu, ki je gledal White House Down. Ko sem videla Channing Tatuma, sem se kar prikovala na kavč. Tudi če je film čisto preveč ameriški in če me akcijski filmi dolgočasijo. Ta je imel popestritev.
Potem pa je sledila še druga polovica Goddess. Manj mi je bila všeč kot prva. Tista s prepevanjem v kuhinji. Čeprav najbolj luškan je tisti del, ko ona prepeva sinčku.
Toliko za vikend. Aja pa še štrudel.
 |
| Kamilice iz vrta. |
Sem pa imela možnost to početi, ker sem s projektom zaključila že prej kot do polnoči zvečer ali še kasneje, kot ponavadi. Urejala sem samo še zadnje detajle in pikslaste printe.
Če sem si pred vikendom natisnila vse predstavitve, sem tu delala samo še naslovnice. Oče me je čudno gledal, ko sem bila ob devetih zjutraj v nedeljo na delavnem mestu. Ponavadi še čez teden nisem tako zgodaj za računalnikom.
Printanje. Rezanje. Leplenje.
Delam projekt pri predmetu Načrtovanje vizualnih komunikacij, ki je nastal kot inspiracija na film La Vita e Bella oziroma Življenje je lepo. Moj izdelek, ki je nastal so trije dnevniki. Za različna obdobja v življenju. In sem uspela skupaj spravit zveščiče. Samo še speti niso. Izgledajo pa kot pravi mali zvezki.
 |
| Štrudl. |
Včerajšnji sobotni dan pa je bil moj prost dan. Skoraj prost dan.
Odmaknila sem se od vseh stvari, ki jih počnem čez teden. Zavila sem se z dekico in čakala, da vse skupaj mine. Z domačim čajem iz kamilic z vrta. Kako prav pridejo, da me malo pomirijo, da pomirijo bolečino.
Najprej sem začela gledati Goddess. Nek avstralski film. S prepevanjem, ki me je kar zabaval. Ampak sem ga pogledala do polovice. Potem sem se pridružila očetu, ki je gledal White House Down. Ko sem videla Channing Tatuma, sem se kar prikovala na kavč. Tudi če je film čisto preveč ameriški in če me akcijski filmi dolgočasijo. Ta je imel popestritev.
Potem pa je sledila še druga polovica Goddess. Manj mi je bila všeč kot prva. Tista s prepevanjem v kuhinji. Čeprav najbolj luškan je tisti del, ko ona prepeva sinčku.
Toliko za vikend. Aja pa še štrudel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar