Toust ali toast. Hm. Dilema, ko se ne spomniš kako se napiše. Ampak kot da je to važno ob jabolčnem soku in beli kavi na torkovo popoldne.
Ne bom prebolela. Grosuplje? In se globoko opravičujem, ampak me nasmeje.
Ne na tist zloben način, hinavski, privoščljivi ali kaj podobnega. Pač pa takšen prijeten nasmeh, ko te spomni na trenutke, ki so ti ustali v spominu in se jim nasmeješ. Ker veš, da so se znašli nekje v zaledju možganov. Ni mišljeno kot zafrkakancija, pač pa samo zanimivo dejstvo. Koliko preproste nepozornosti je potrebo, da se znajdeš tam, kjer ne pričakuješ. Se zgodi. Vsakemu kdaj.
Okupirala sem avtomatika in se pridno vozim naokoli. Danes sem bila dostava, saj sem peljala šalice v Ljubljano. Ampak, kaj ko se vse skupaj zavleče s preprostim klicom, ko preverjaš, če prostoročna naprava deluje in se najde v tistem trenutku nekdo, ki pripomore k preverjanju. Čisto po naklučju.
Orkester ringaraja ob jutrih ni ravno najboljša zadeva. Mali sosedovi dekleti, sta prepevali in cvilili na ves glas. Jaz pa sem ob odprtem oknu tlačila povšter čez glavo in si želela, da bi nehali. Ampak pridobivanje pozornosti pri odraslih osebah je ključnega pomena, zato sta tekmovali, katera bo bolj nadležna.
Še jutri v Ljubljano. In pojutrišnem. In v četrtek tudi. Če ne pa bom vsaj napoti tja, ali nazaj. Nekako me niti ne moti. Še.
John Mayer - Comfortable
V9ZXM8ZV5TNN
Ni komentarjev:
Objavite komentar