sobota, 14. avgust 2010

Mala taksistka

Ravno sem brala komentarje na kolosejevi strani in se glasijo v smislu "ta film mi je zelo všeč, ampak nisem ga še gledala, samo odlomki so svetovni". Khm. A ni to malce protislovno? Trdiš, da ti je film zelo všeč, ampak ga nisi niti pogledal. Kaj ljudje pišejo. In trailer ponavadi da ravno nasprotni vtis, kot bi ga moral.

Nisem naravnana za nič ustvarjalenga. Vse bi počela, a mi do ničesar ni. Nisem za nobeno rabo. Dobesedno.
Samo diham skozi dan in se počasi nevidno prebijem do naslednjega. Niti ne vem kaj čakam, niti ne vem kaj hočem. Obtičati v trenutku. Hiteti z neverjetno brzino naprej. Kdo bi vedel, če jaz ne.

Gledam zemljevide Hrvaške. Berem o vsakodnevnih zastojih. Kdo bi vedel, kako bomo mi prišli do cilja. Že nekako?
Že cel avgust opazujem Renoirovo sliko Moulin de la Galette ter si želim sedeti na tleh Musee d'Orsay in občudovati to impresionistično igranje barv.
In nekoč se bom vrnila tja. Opazovat in se čudit.

The Joneses. Film o tem kaj so Američani pripravljeni narediti za povečanje prodaje. Za procente. Igrajo se lažne družine. Prodajajo stvari, ki so najnovejše na trgu zavistnim sosedom. Oh, ta odnos sosedov. Imej to kar ima sosed, ali pa imej še boljše. In to dobesedno pokoplje ljudi, kar nakazuje tudi sam film. Od vzpona do padca, sfejkane ameriške družbe.
Drugače zelo zanimiv film, ki prikazuje kakšne ovce so ljudje z denarjem.

One Night Only - Say You Don't Want It

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...