Imam neverjetno potrebo po branju Harry Potter knjig, ker so izvrstne. Na svoj čaroben način.
Ampak nimam prevodov in originale je lažje dobiti. Poleg tega pa sem se založila z avdioknjigami, ki so mi krajšale pot proti Rogli.
Neverjeten je sam občutek, ko slišiš prebrane stvari še enkrat. Ko nekje v ozadju obnavljaš celotno zgodbo, ampak slediš tej, ki jo ravnokar bereš/poslušaš. Ganjena sem ostala precejšen del prvega poglavja prve knjige. Saj sedaj poznam celotno zgodbo in vem kaj se bo zgodilo.
In spominjam se na to, da sem s temi knjigami nekako odraščala. Da so bile nekako prve knjige, ki sem jih dejansko brala. Brala zase. Da so vnesle v moje življenje magično zgodbo. O čarovniji, prijateljstvu in tudi ljubezni. Da sem potihem vedno upala na to, da bi tudi sama dobila pismo iz Bradavičarke. Da sem upala, da bom kdaj srečala kakšnega takšnega človeka.
Knjiga, ki jo pozna svet. Knjiga, ki je na meni pustila vtis.
Zabavam se ob branju tega angleža, ki tako dobro oponaša vse ljudi. Natanko si predstavljam ljudi, ki so podobni podobam izpred nekaj let, ne junakom v filmu. Zdi se mi, kot da sem jaz tista, ki se nahajam nekje v tistem prostoru, ki ga Rowlingova tako zanimivo opiše. Oh, kako dobro je brati original. Ampak naš prevod s Kendo ni nič slabši. Prav edinstven je in to moram prebrati.
Palačinke s čokolado v Slovenskih Konjicah.
Višinski zrak in že poznani apartma. Fanta sta počila medtem, ko sva punci z našim psom odšli malce naokoli. To se je razvleklo v nekaj ur, pa nič za to. Ob lepem in dokaj toplem vremenu to sploh ni problem.
Na Rogli pa se je trlo obiskovalcev na sončno nedeljo. Z živo glasbo. Jedačo in pijačo. Vožnjo z žičnico ter sprehodi gor in dol, sem ter tja. S psom ali brez. Z otrokom ali ne. Vse naokoli je mrgolelo ljudi pa tudi štirinožcev. Naš pes je imel precej dela. Pozdravit tega, pozdravit onega, se poigrat s tistim. Labradorka Simba. Bela. Oh, kako sta bila prisrčna, ko sta se lovila po travi naokoli.
Kravja ruleta. Stavila sem 48, padla je 57. Kako pa deluje, nočete vedeti.
Kako lahko v istem trenutku občutiš popolno navdušenje in srečo za nekoga. Obenem pa popolno razočaranje nad seboj. Drugo zanemarjam in zmagam remi. Oh. Ni važno.
Halo - Anita ni nikoli
Ni komentarjev:
Objavite komentar