petek, 4. februar 2011

Sanšajn

O kako prekrasno jutro je bilo danes. Jaz pa sem tako obžalovala dejstvo, da sem se odločila fotoaparat pustiti doma. Sicer mi med vožnjo ne bi prav veliko pomagal pa vseeno.
Ja že zjutraj je bila cela akcija.
Bila sem že v Škofji Loki in spotoma še malega vrgla pred šolo. In občudovala v kakšen dan se je prebudilo sonce.


Na tako zamrznjeno noč je razprostrlo svoje žarke in osvetlilo vsak drugi kotiček obličja zemlje. Ter počasi tajal vse, kar mu je prišlo pod roke. Pardon, žarke.
Ob vsem tem pa so se v daljavi pojavljale meglice in sfumato efekt je bil popoln. Tipičen primer tega. Res.


Potem pa sem moje včerajšno darilo peljala k današnji slavljenki. Ker praznuje okroglo. Takšno kot jo bom jaz čez štiri mesece. Šmentana reč.
In sem ugotovila, da se je včasih pozno prihajalo na rojstni dan in se je odhajalo domov ob zgodnjih jutranjih urah. Sedaj pa se gre spat zgodaj in se pride zjutraj.
Joj, pozabila sem slikati darilo. Taka lesena škatla z napisom Tea in notri so bile raznobarvne vrečke Twinings čaja. Blazno fino za videti. In en komplet uhanov, ki so bili ustvarjeni zanjo. Prav zares.


Tako, da sva popili obilico čaja. In pojedli še več sladkega. Kot je bilo rečeno. Ter prepevali Pocket Full of Sunshine ter Goodbye Teens. In to tudi sredi gozda. Ker je bilo vse zamrznejo in so bili zaključki povezani z zdrsi po ledenih tleh.
Ampak komu lahko zameriš sprehod na tak lep sončen dan s psičko, ki je bila vsega vesela in prijateljico, ki te spremlja že ves čas. Po malem. Kdo lahko zameri?


In sprehod sem izkoristila še z drugim psom. Tistim mojim. Malim črnim navihancom. In fotoaparat sem hitro pobasala v torbo. Pa sva tavala. In opazovala svet okoli.
Predstavljati si enega psa, ki sedi ob robu polja in poleg njega lastnico, ki sedi zraven njega in oba sinhrono vse okoli njiju.
Meni se je zdelo blazno fino. In Triglav je blestel za kuliso. In vse skupaj je bilo tako slovensko. S kozolcem spredaj, cerkvijo za njim in Storžičem za ozadjem. Ali pa gorenjsko.
Pa še neverjetno nebo po sončnem zahodu je bilo. Čas somraka ali kako sem že zadnjič definirala.


Potem pa sem prespala ostali del dneva. Tako, da ja.



Emma Stone - Knock On Wood


Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...