Nek piskajoč zvok se je pojavil sredi noči in sem otrpnila. In to štirikrat.
Nekako sem imela bolj kot ne probleme s spanjem in bujenjem. Sama s seboj v končn fazi.
Ampak me je poglavje Gospe Bovary popolnoma uspavalo potem.
Palačinke za zajtrk. Ameriške po ameriškem družinskem receptu. Z javorjevim sirupom in "penautbutter" namazom. Prav tako tipično in stereotipno.
Ampak so bile okusne in drugačne kot naše. Sicer v ne vem kakšnem smislu.
Mogoče še vedno prisegam na domačo domačo hrano.
Ko se pride v mesto se gre v šoping. In tako je tudi vse naše kulturno navdušenje upadlo ob vseh cunjah. Ponosno nisem kupila prav nič, ker še vedno ne vem kaj naj si dejansko mislim o cenah v kunah. V tolarje je sicer pretvorljivo, ampak nastane problem, ker v tolarjih samo še več zgleda. Za evre pa ne vem kako naj računam.
Zagrebčanke so definitivno bolj "zrihtane" in nališpane kot Slovenke ampak na zelo njihov način. Na meji ali čez njo - okusnega.
Vse imajo lasje spete v figo. Veliko torbico. Veliko do ogromno pudra. Oprijete hlače/pajkice in nek opazen plašč oziroma klobasasto bundo. In vse se mrščijo.
Nisem navdušena nad Zagrebom. Zdi se kot, da se celinska arhitektura sreča z obmorsko. Srednjeevropska z južnjaško. Občutek je ostal, da nekako niso uspeli tega uspešno zaključiti. Vse je nekje v zraku. Preveč vsega in premalo okusa. Pa še sivo je, umazano deluje in ljudje se blazno nosijo.
Čeprav so tramvaji presenetljivo moderni in kulj.
Pica. S celotno zasedbo, tudi moškim delom. Super vzdušje ob super večeeji. Smeha in skupinskih pogovorov je bilo ogromno. Sprehod naše zasedbe skozi mesto in fotošuting ob katedrali.
Sladica za sladoled. Ne ravno obratno. Sladoled za sladico. In padle kremšnite. Dobesedno - po tleh. Čeprav ni pointa v dajanju čokolade na vrh.
Potem pa smo odvandrali na še bolj zabaven del druženja. Igranje enke. Ko vsi dojamemo pravila in način igranja.
Če pritem posnamemo še filmček, za katerega noben ne ve da se snema.
Oh, ni boljšega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar