nedelja, 27. februar 2011

Grozodejstva

Kraljev govor. The King's Speech.
Neverjeten film. Neverjetna zasedba - ne morem mimo tega, da vsaj trije od njih odigrali tudi v večih delih Potterja. Helena Bonham Carter. Michael Gambon. Timothy Spall. In pač Colin. Colin Firth. Tisti Anglež, ki se znajde poleg Granta ali pa prepeva o spontanosti.
Zgodba o kralju in očetu trenutne kraljice Elizabete II. je osupljiva. O jeclanju. Javnem nastopanju in izvoru težav. O učitelju, ki je gradil vse na izkušnjah in ne nekih diplomah in vezah. O pristnosti in današnji zamegljenosti z lažnimi veljavami. Z lažnimi nazivi.
O odločni ženski. O tem kako je en sam nastop pred mikrofonom težak. Če jeclaš. O začeku vojne. In velikem vtisu ter spoštovanju prebivalstva do svojega kralja.
Scenografija je super. Kadri so fantastični, ker prikažejo vse. Ozadje, sceno kot tudi bistven lik v njem. Z globokimi besedami.
In Colin si za izvrstno igro zasluži oskarja. Kot si ga zasluži Natalie. In kot si ga zasluži Kraljev govor. Ker Črni labod je super in vse, ampak mogoče malce preveč za "povprečnega" gledalca.
Ampak z oskarjem nagrajeni filmi niso bili namenjeni povprečenmu gledalcu, bili so namenjeni vsem z večjo možnostjo dojemanja in razumevanja. Ker drugače so izpadli nezanimivi in drugačni, če nisi pogledal pod pravo plast.

Nicole Kidman v filmu o Diane Arbus. Fur: An Imaginary Portrait of Diane Arbus. O kontraverzni fotografinji, ki je iskala vse kar je drugačno. Kar je čudaško. In svet zabeležila kot črnobele fotografije. O čudaškem filmu z neverjenimi detajli. Z razumevanjem za detajle.

Blazno okusno. Glede na dejstvo, da nikoli ne jemo riža poleg mesa je bilo danes prav nadvse okusno. Piščanec, ki se je utapljal v siru in smetanovi omaki za dodatno plus točko pa strešen grah po rižu. In še eno sladkosnedsko. Sedaj sem skoraj da najbolj ustrajen jedec štrudla, čeprav ga pred pol leta sploh pogledala ne bi. Pojma nimam kaj se je spremenilo.

Ema. Slovenski izbor za najboljšo skladbo, ki bi se po dolgem času solidno predstavila. Tja bomo poslali Majo Keuc.
Odkrito nisem navdušena, ker še vedno nisem razvozljala o čem pravzaprav poje. Res, da je Maja in da ima glas, pa vseeno. Še pesem od April je šla bolj v ušesa pa se bom ugriznila v jezik. Uščipnila v prste.
Edina pesem, ki se mi sedaj prepeva je Omarjeva. Hihi. Omar je cel car.
Od Tabujev jo bomo še poslušali, ni za Emo, je pa njihova.
In najboljši del Eme je bil Slakonja. Ta model je car. In sedaj sem dobila neverjetno željo po tem, da bi šla še enkrat gledat Pomladno prebujenje - mar dvakrat ni dovolj?
Če je iz dosedanjih Evrovizijskih pesmi naredil nekaj kar zveni fantastično. In pogrešam čase, ko smo glasovali za Darjo Švajger in je vse zvenelo veliko boljše. Ker smo dobili super primerjavo - med današnjimi pesmimi, Severinino Štiklo in Darjino balado. 16 let skomin. Original.
Sicer če Maja ni zmagala med talenti, je zmagala vsaj na Emi.

Klemen Slakonja - Just A Gigolo


2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Se strinjam glede napisanega. Klemen Slakonja je res car, pojma nisem imela, da tako dobro poje. Sm bla čist presenečena :) Drgač so bli pa tud men najbolši Tabujevci in Omar, čeprav morda ne ravno za na Evrovizijo. Maji pa tud prvoščim zmago, je super pevka! Aja, če boš šla gledat Pomladno prebujenje, povej če se splača ;) Lp

Kaja Zalokar pravi ...

Jaz pa vem, da dobro poje. Vse njegove imitacije nakazujejo na to.
Sem šla že gledat Pomladno prebujenje. Dvakrat. In ja - se splača.

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...