Pač gospo sem vprašala z rutinskim stavkom "A je še prosto?" pa mi je rekla "kamot" in se mi je v tistem trenutku to zdelo blazno fino. Tako domače. Saj ne da bi bila prav daleč od doma pa vseeno.
Pozabila sem že kako je to vsakdanjo besedo slišati z drugih ust.
Blazno sem navdušena nad odnosom Blair/Dan v novih delih Gossip Girl. Samo to me še zabava, ostalo je iz epizode v epizodo bolj bedno.
In 90210 se mi zdi najbolj zanimiva serija v tem trenutku pa sploh ni nič tako blazno zanimivega. Ker povsod ustvarjajo toliko nekih dogodkov, da že bedno izpade.
Glee je imel Bieber norijo. Umrla sem od smeha.
Popravek 90210 sploh ni najbolj zanimiva. Ker imam še Housa, ki je pač razred zase. Pa Belle v Dnevniku dekleta na poziv pa še The Big Bang Theory. Oh, na to lahko pozabim samo, ker čakam na podnapise.
A se na avtobusih vedno posluša Natalijo Verboten in Adija Smolarja?
In ja vedno se nekdo, kljub majhnemu številu potnikov, ki blazno naglas razpravlja o svojih problemih. In ja, tip je govoril dobesedno pol ure po telefonu s prijateljem o svojih težavah in problemih. Sicer ne vem, če je tisti na drugi strani sploh prišel do besede, ker ta je tarnal o vsm mogočim. Še o tem ali ga tisti dojema kot prijatelja ali kolega, ker njemu se zdi to blazno pomembno, ampak ne zameri. Še hujši je bil kot vsaka ženska. In način govora in izražanja mi je bil blazno znan, čeprav modela sploh nisem poznala.
In ko je že nastopilo 5 minut kratke tišine je klical eno z imenika, nič hudega slutečo žensko in jo na vsak način prepričeval, da se očitno poznata, ker jo ima shranjeno, iz kje je in koliko je stara. Če bi mene eden tako klical bi mu že vrgla slušalko v glavo. In kar ni znal nehati.
Med potjo sem opazovala kanje na polju. Tri sem naštela. Dve sta bili premraženi na tleh, ena pa je iz višine na žici opazovala svojo okolico.
Barve povezane s simboli. Tako sem hitela, da sem za trenutek videla svastiko prilepljeno v trgovini pri blagajni in sem se sama sebi čudila. Resno. In sem v strahu naredila korak naprej in pogledala še enkrat in videla samo opozorilo za mlajše od 18 let. Grozno. Ali pa bolj tisti simbol, ki je bil v filmu V for Vendetta.
Izpit sem spet odpisala. In nimam občutkov. Samo hitenje skozi Ljubljano. Tja in nazaj. Čisto nič drugega. Ter usklajevanje voznega reda. In ko sem že pri voznem redu in Slovenskih železnicah, imam vozovnico za sosede za vikend. Ker dejansko še nisem bila v Zagrebu. Ne, da bi vedela.
In zgornja beseda se super sklada z lokacijo in udobjem, ki vlada ob današnjem pisanju bloga. Če rečem, da sem mini računalnik dobila po dolgih mukah in prepričevanjih bo tole zvenelo malce pretirano. Ampak ja, nima vsak polnega dostopa do svojega netbooka.
Od kje se je sneg znašel?
Ni komentarjev:
Objavite komentar