Sedela sem, poslušala sem pa samo, ko so moje misli zapazile kakšno besedo, ki je po zraku priplavala do mene. In je izginila ravno tako hitro kot je prišla.
Samo eno predavanje, pa še to je bilo čisto preveč.
Ne morem verjeti, da se samo dolgočasim in sprašujem, če imamo kakšne ilustracije ali pa ure risanja tukaj.
Vem, na napačni šoli sem končala. Pogrešam risanje. Pogrešam veliko risalnico. In pogrešam zmedene razlage Režunove. Danes sem si predstavljala kako bi ona razlagala o zgodovini papirja. To bi bilo veliko bolj zanimivo.
Ampak ne. To je bilo nekoč nekdaj. Zdaj so drugačni časi. Bolj "resni" časi.
Hitela sem. Na vlak. Iz faksa. Mimo sem šla kot veter, ki zavrtinči zrak.
In zadnje čase se mi zdi, da postanem jezna za vsako drugo stvar.
Katy Perry. Kako smešna primerjava.
Obsedeno hočem najti skriti avto. Dobesedno obsedeno, ker se pozibavam na stolu in brskam po spletnih straneh. Iščem avto s težo 1530kg namesto, da bi se učila fiziko.
Ampak fizika me ne bo nikamor pripeljala, avto me bo.
Pa sem mislila, da sem ga že našla. Pa ni ustrezal opisu, ker je bil enoprostorec ne limuzina. Se je pa vse ostalo nekako skladalo.
Iskanje se bo nadaljevalo vse dokler ga ne bom našla. Vem, da je nekje. Samo ne vem kakšen.
Verjetno ga bom danes sanjala. Grozno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar