Jajaja

Odpeljala sem se v Kranj, kjer je parkiranje prava nočna mora. Ker je vse eno veliko gradbišče. Ampak po tem, ko sem rekla, da naj gre vse skupaj nekam in poslala vse v tri pm, se je odprlo parkirišče.
Hitela sem na KŠK. Sedaj sem dobra za en tečaj masaže. V marcu.

Po obsedenem poslušanju Radia 1 sem sedaj čisto obupala. Že dva dni po cele dneve poslušam, da bi izvedela kje je skriti avto. In danes se je za trenutek zazdelo kot da je vse skupaj precej blizu. Dva sta klicala iz Kranja, da sta ga našla. In niso zanikali možnosti, da ne bi bil v Kranju. In sva z mami načrtovali veliko vsesplošno iskalno akcijo, ko so naju zatrli že v nastanku in oznanili, da ga ni na Gorenjskem. Super ne. In potem mi je vse padlo dol.


Avto se je pripeljal po cesti in se ustavil na našem parkirišču. Kaj hitro sem bila zunaj. Vsa naudušena nad prihodom. Irena in Lara.
Moja omara je včasih zanimivejša od vsake trgovine. Še sama se včasih čudim.
In s pecivom vsakega pripraviš do tišine. Kako nenavadno. Čeprav je skupno sodelovanje precej zabavno. Kot čedna pozitivnost.
In nobenemu nič jasno.

Učila sem se kanček.
Dejansko nič ni. Nič ni kar bi pomagalo. Samo kratek trenutek veselja, ki mine tako hitro kot pride.
In potem ostanem z zbledelim napisom na roki.

The Wanted - All Time Low