Izdelujem kreativne zapiske. Ker sem se naveličala suhoparnih besed.
Sedaj pa rišem gumi valje in sestavljam kroge iz sekundarnih in primarnih barv pri posameznih mešanjih. Kjer dodajam in odvemam svetlobo. To se sliši tako - vsemogočno.
En izpit je za mano in drugi me čaka. Kako je šlo, res ne znam povedati. Sploh nimam nobenega občutka. Verjetno zato, ker me preganja dejstvo, da mi za vrat diha že drugi in da je en cel kup snovi. Sicer sem vse že slišala in poslušala pa vseeno.
Hupanje je odmevalo po Ljubljani, ko sem hitela, da bi ujela vlak. Ni bilo namenjeno meni. Bilo je namenjeno vsem voznikom, ki so se lepo počasi premikali naprej. Živčni pa so se naslanjali na volan avtomobila. Ni hupati smešna beseda?
Pa 'tazabavn' stric za karte je bil. Tisti, ki je tako blazno zmeden in raztresen, da je prav fino. Vedno me spravi v smeh ali pa vsaj v dobro voljo. Tudi sprevodnik ti včasih polepša dan. Čisto nevede.
Kakšna je bila pa moč včerajšnih pozitivnih misli pa bomo videli. Ker kosilo je bilo samo eno veliko tarnanje o izpitih. Med obdobji tišine.
Ker otroci vedno udrejo na vlak ob nepravem času. In kakšna tiha tišina nastopi, ko se končno spravijo z vlaka.
Dekle na poziv se je vrnilo. Tisto s skrivnim dnevnikom in četrto sezono.
Ni komentarjev:
Objavite komentar