ponedeljek, 31. januar 2011

Obiskleda

Ker bi morala napisati običaj pa sem napisala kar obiskleda, ker tista skodelica za čaj, še ni imela krožnička. In to se mi je zdelo tako blazno zabavno, da je letelo za naslov. Saj so moji naslovi vedno nekaj. Nekaj nenavadnega. In o vsakem bi lahko napisala razlago, pa jo ravno zaradi tega ne.


Kako napreduje moje likovno delo. Pa težko bi rekla. Nekako je to delo obtičalo nekje v kotu za vrati, ker je bila velika deska povsod v napoto. In zmanjkalo je zagona, ker je zataknilo zgolj pri enem malem vzorčku. Kaj šele bo, ko se bom lotila barv.
To bo pestro.

Ravno sem ugotavljala, da sem nekoč obljubila reportažo znamenitosti iz Pariza. Pa jih sploh ni bilo. Lahko pa preizkušam moj prelukljani spomin in napišem sedaj. Ne ravno v tem trenutku, ampak v kratkem. Lahko bi.

Kdo bi vedel kako in zakaj, ker sem v filmu V for Vendetta ugotavljala kako so naredili tista jajčka v košarci. Eggs in the basket. Ampak to je tako blazno preprosto.
In potem sem ustvarjala in si pri tem zamišljala kaj bi Pehtran napisal. In kakšno stopnjo posvinjanosti bi dosegla.


In ko sem že pri blogih - odkrila sem novega naljubšega. Kendi Everyday. Tako, da pridno pregledujem prejšne poste in sem nekako impresionirna nad preprostostjo in učinkovitostjo.
In ja projekt 30 za 30. Trideset dni. Trideset kombinacij. Trideset kosov oblačil. Mislim, da je še to, da v tem času nič novega ne smeš kupiti. Blazno zanimiv projekt sicer.
Dobro, da včasih kaj natipkam v telefon.

Kemije pa imam dovolj. Zaenkrat. In očitno.
Ker mi ta kolokvij res ni usojen. In ne tista točka. Pa tretjič. Nekoč, nekdaj.

Blazno so me danes impresionirali slovenski izrazi za opredelitev časovne lege dogodkov. Zdijo se mi simpatični. Sinoči. Drevi. Davi. Včeraj. Jutri.
Kot tudi za dele dneva. Svit. Zora. Jutranja zarja. Polmrak. Vzhod. Zahod. Jutro. Dopoldne. Opoldne. Popoldne. Večer. Zahod. Somrak. Mrak. Noč. Polnoč.

Torej od začetka somraka do noči je večer. Somrak je čas med sočnim zahodom in nočjo - tisto, ko sonce zaide, ampak je vse obarvano v rožnato-oranžno-rdeče-vijolično. Potem nastopi mrak, ko prehajajo odtenki v vedno bolj temno in noč, ko je čista tema.
In zora je prva svetloba pred sončnim vzhodom, medtem ko je zarja tista oranžkasta svetloba, ki izgleda kot, da bi Miklavž piškote pekel. Čeprav je zarja lahko tudi somrak. Teoretično je to rdečkasta svetloba. Očitno pa imata zora in svit enak pomen. Oh, kako blazno komplicirano.

Pri tem, ko sem brala napis "Pazi stopnica!" sem se skoraj spotaknila in nežno ujela za ograjo. To je skoraj tako kot tisto, ko ti nekdo reče: "Pazi štanga!", rečeš: "Kaj?" in se zaletiš vanjo.

Različne glasbene podlage pričarajo različna vzdušja. Zato je bilo tudi potikanje po trgovinah čisto različno. Harmonika pa je kraljevala na Čopovi. Prva asociacija ob besedi harmonika je nedelja in goveja župca. Slovenski stereotipi.

Matt White - Best Days


6 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Živjo!
Ene pol urce sm buljila v prvo slikco in skušala ugotovit, kaj za en NLP si to slikala, šele čez čas sm ugotovila, da je to štedilnik slikan, ane? :)))
Drugače pa dober zapis, kot vedno. Mi je všeč tist del o izrazih za dele dneva.
LP ZB (zvesta bralka) :)

a_girl pravi ...

Jaa, samo štedilnik je slikan. Zgolj slučajno (ker sem po pomoti ugasnila luč in zagledala ta prizor pred sabo)
Hvala :)

GasperK pravi ...

Pehtran bi rekel, da bo tole enkrat probal. :) Packarijo mam rad.

Kaja Zalokar pravi ...

:)

Spela pravi ...

Pehtran to definitivno mora probat, ker je dooobro!
Tudi črtasta je to že delala ;) http://www.crtast.si/2010/09/11/jajca-v-luknji/

a_girl pravi ...

O fino. :D

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...