Modno-kuharsko-ljubeznesko-prijateljski blog. Kakšna oznaka. Verjetno manjka še jamrajoči in zasanjani ter nakladajoči. Ampak to bi bilo pa res že pretirano.
Poznate kaj takšnega?
Pisanje seminarske je res cel projekt. Sploh, če vedno to počneš zadnje dni. Kako nenavadno in neodvadljivo.
Natasha Bedingfield ima res kul komade. Kako neumesno. In ne ne bom predvajale nje. Imam nekaj drugega v mislih. Prav takšne za v avto in vožnjo s polno energije, vneme in odločnosti. Res.
Ja, seminarska. Saj, ko že spraviš vse skupaj te čaka šele naloga. Ker je vedno potrebno narediti predstavitev in natisniti ali pa vsaj lepo v .pdf oddati. Jej. Tu se začne projekt. Ker se vedno potem nakoncu vbadaš s tem, kako odstranit številko iz prve strani. In uporabljaš vsaj dva različna urejevalnika dokumentov. Ker en sam ni nikoli dovolj dober oziroma ne dela tako kot hočeš.
En šprint gor in dol. Pa ni bilo tako preprosto. Moje tekanje po ulici s psom za menoj ali korak pred menoj je vedno akcija. Danes sem se mu posmehovala, ko je kot specialec ponovno poskušal vdreti na piškot k mami. Pa so bila vrata zapahnjena in je bil bolj kot muha na avtomobilskem steklu kot karkoli drugega. In jaz sem se začela od smeha valjati po tleh. On pa je užaljeno gledal okoli in začel stokati. Oh, ta kuža. Prisrčno bitje z velikimi očmi, ko je potrebno.
Poleg tega pa to ni bil moj edini napad smeha. Pobralo me je med sceno iz The Big Bang Theory. Pa je bilo čisto banalno, ampak meni se je zdelo tako fantastično, da nisem mogla nehati in so iz moje leve prihajali prav čudni pogledi.
Res, da je vzeto iz konteksta in mogoče sploh ni smešno, če jo vidiš mimgrede, ampak meni se zdi blazno zabavno.
Vikend je mimo in gremo na delo. Spet.
Na Golici pa je največkrat predvajana instrumentalna skladba. Ali nekaj takšnega. To sem že slišala, ampak sedaj povem. Da je dosežek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar