V levem oknu imam odprto Facebook stran. V desnem oknu imam odprt nov dokument, ki ima napisan naslov "Facebook" in dva ali tri stavke dodane, spodaj pa se spredvaja film The Social Network. Ironično?
Ha, pa sem opravila z vajami iz kemije. V prvem semestru. In to brez problemov. Iz prve. Jej zame.
In vse skupaj se je res obarvalo rahlo rožnato. In trajalo neskočno dolgo. Če omenim kaj sem počela, se niti meni ne bi sanjalo o čem govorim.
Sedaj moram samo še poročilo spisat. Projekt...
Fino je, ko se pojavi vikend. In ko se znajdem doma že ob 1h. Ko s psom v gozdu skačeva za zajčki. Kako prisrčno bitje. Tukaj se znajdem in faks pustim tam v Ljubljani, kjer dejansko stoji. Ne kot nekateri ljudje, ki očitno sploh ne poznajo drugega. Resno.
Jaz nisem ta oseba.
Kaj hočem - ne vem. Kaj si želim - ne vem. Trenutno se prebijam samo iz dneva v dan in pojma nimam kam bo to vodilo. Cilja ni pred menoj.
Včasih sem ga imela. Danes ne več.
Po tistem, ko sem se zjutraj prav v počasnem tempu sprehajala po Čopovi, je odmevala pesem o mačku v žaklju. Znašla sem se v popolnoma drugačnem času in vzdušju. Čeprav ga nisem nikoli okusila, se mi je zdelo, kot da ga poznam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar