Znova in znova. Sicer se sprašujem, kako sem do njih prišla ampak so mi blazno všeč.
Kar me je pripeljalo skozi tok iskanja in sem prišla do primerjav cen albumov v Ameriki in pri nas. Če njihovo ceno preračunaš stane dobrih 7€, ampak v naših trgovinah ga pa pod 20€ komaj dobiš. Zakaj to?
In če sem že v glasbenih vodah - letos bodo Tabuji na Emi. Kaj takšnega.
Važno, da ne bo tistih vsakoletnih ljudi, katere vidiš samo na Emi in nikjer drugje.
Mogoče je vse skupaj končno srečala pamet in se bomo lahko pustili presenetiti kakšnemu pozitivnemu obratu v tej smeri.
Dnevnik Bridget Jones. Prvi in drugi del. Ne vem, kako sem se spomnila na to, ampak blazno se mi je zahotelo gledati. In takšni filmi so še vedno blazno zabavni. In všeč mi je cel koncept filma z njenimi komentarji, njenim zornim kotom.
In ja. Cel dan sem praktično počela nič. Ob uri za vstajanje sem globoko zaspala zato je Ljubljana danes odpadla. Se zgodi. Dogaja...
Ampak važno, da je konec predavanj. Sicer me učenje ne mika pa vseeno.
Potem pa se mi še blazno zahoče ustvarjati pa kar nimam pravega pristopa k stvari. Ko že pridem do vsega skupaj vedno nekaj ali nekdo skoči vmes. Rada bi samo malo miru in odsotnosti misli na to, da bi morala nekaj naresti. Ker bi nekaj naredila, ampak ne tisto kar "moram". Tisto bi, kar hočem.
To je bilo vse zaradi izleta v Lidl, kjer veselo prodajajo kovčke s potrebščinami za ustvarjanje. Ampak jih imam. Skoraj vse kar je tam notri.
Rabim samo še malo zagona. To je to.
Včasih se tako blazno prileže - se zadekati na kavču, dati na seznam predvajanja Blodinko s Harvarda in uživati v večeru. Z mafini seveda in dobro družbo.
Res se prileže. In se smejati ob skoraj vsaki sceni.
To sva izvajali nekje iz včerajšnega dneva na današnji. Ob povabilu na čaj.
Ker kljub vsemu pride dan, ko se prijatelji znajdejo v tvoji družbi. Čeprav smo vedno vsi tako blazno zaposleni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar