Dva nič enajst

Kako kul preživet prestop iz starega v novo leto. Vem sicer samo, da sem se odpeljala v starem in pripeljala v novega nazaj. Vmes pa sem brez vednosti opazovala okoliške ognjemete z dvignjene ravnine. Velk hrib.
Verjetno je bila to zadnja najboljša odločitev v letu 2010, ker je bil razgled prečudovit.
Naslonjena na havbo avtomobila z dekco spodaj in čajem v roki sem z odprtimi usti s pogledom iskala kje bo razneslo naslednjo raketo. Prav tako romantično vzdušje je bilo. In nisem pogrešala ničesar.
Bum. Bum. Buuuum. Je pokalo. In ko je prišlo do najvišje točke, sem si začela mrmrati pesem Silvesterskega poljuba.
Predvidevala sem, da se je začelo leto 2011 in z veliki očmi zrla v nebo. Pod zveznatim nebom so se izskrile razne barvne sheme izstreljenih raket.
Lahko rečem, da je bilo preprosto super in preprosto enostavno.


Sem ugotovila, da nekako nisem najboljši talent za slikanje ognjemetov in sem rajši uživala v pogledu nanje. Pa še stojalo se mi je sesedlo v hipu, ko sem ga prijela v roke.


Doma pa me je šampanjec, kos potice in narodnozabavna glasba odzibala do spanca. V toplo zavetje odej in vzglavnikov, me je popeljalo v svet sanj. In v leto z enajstico na koncu.
Srečnga pa zdravga.

Mladi Dolenci - Nocoj je druga rekla mi