Jutro je bilo prav mistično. Sonce je vzhajalo na nenavadne način. Mislim šlo je gor kot vedno, ampak oblaki in megla ter meglice so ustvarili takšno nenavadno jutranje razpoloženje. V napol spanju, napol učenju in opazovanju sveta. In imam dokazno gradivo. Sicer nima enakega učinka kot resničnost pa vseeno. Nekaj je. Če ne pa samo opomin na spomin.
Ravno takrat, ko se je tri-urno čakanje iztekalo h koncu, smo v strnjeni skupini čakali pred vrati učilnice. In bili smo prav ena dobra druščina. Vsi neučakani, vsi v pričakovanji kolokvija, a nam je nekako uspelo držati pozitivo v zraku in smo jo delili med vse. S smehom. Ker ti samo še to ostane, ko si že prelistal vse, predebatiral in pregledal vse. Dvakrat.
Pri Guštu je prav fino. Tako prikupno in luštno imajo. Pa priročno. Ker časa za kosilo ni vedno, sendviče pa redko dobiš na bone. Ampak tukaj jih.
Kako fino se je usesti na vlak in se počasi pomiriti. Ko se mi je še nekaj minut nazaj to zdela prava znanstvena fantastika in misija nemogoče. Pa vseeno.
S hitrimi koraki in gumjastimi škornji, ki so ob stiku s tlemi odmevali daleč naokoli, sem hitela mimo vseh nasproti se vozečih avtomobilov in zrla v veliko uro navrhu strehe. Kazala je občutno več kot bi hotela, ampak tako je vedno. Če se ti mudi pa še sploh. Nekako to trdi tudi eden izmedt Murphyjevih zakonov.
Občutek, da se je dan prevesil v popoldne in ta v trdo temo, še pred včerom, je prav fin. Po vseh skrbeh in učenju za kolokvije, ki so se na koncu izkazali za vse prej kot težke, se je breme faksa za trenutek dvignilo.
Za en sam trenutek. Sedaj prihaja izpitno obdobje.
Spomin na jutrišnji datum mi je odneslo tja nazaj, ko smo skoraj da običali sredi hriba, zažgali sklopko in pospali po fešti. Nasljednji dan pa po smrni obsodbi napolnili pnevmatike. Kako hitro gre čas mimo.
Pritožujem se, da nimajo kuharskih rokavic za levičarje. Ker jo moram obrniti na glavo ali pa dati v drugo roko. Sicer pa dokler se ne opečem, do takrat je vse v redu.
Ampak so nastali pa takšni zlato zapečeni mafini. Prav takšne barve kot je bila verjetno mišljena v samem opisu, ali pa je mišljena nasplošno. Zlato-rumena.
In nastali so princes mafini s kvazi zvezdo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar